Ponedeljek, 7. 4. 2025, 11.23
1 ura, 42 minut
KPK pri podžupanji Bohinja ugotovila kršitev nasprotja interesov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Ugotovitve so pravnomočne, saj Ravnik zoper njih ni vložila tožbe v upravnem sporu.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik kršila določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ker je aktivno sodelovala na javnem razpisu, na katerem je finančna sredstva pridobila njena snaha, so sporočili iz KPK. Zato ji je komisija izdala opomin in tudi globo.
KPK je postopek uvedla avgusta 2024 na podlagi prijave. Proučila je podatke iz javno dostopnih podatkovnih baz ter dodatna pojasnila in dokumentacijo Občine Bohinj in očitke iz prijave potrdila. Ugotovila je namreč, da je Ravnik "kljub vedenju, da se je na omenjeni javni razpis prijavila njena snaha, nadaljevala z delom in tako aktivno sodelovala pri postopku podeljevanja finančnih sredstev".
Vseeno je glasovala in podpisovala dokumente
Kot so navedli, iz zapisnika sicer izhaja, da se je "iz postopka formalno izločila, a preostala dokumentacija dokazuje njeno aktivno vlogo in sodelovanje pri odločanju o podeljevanju sredstev (glasovanje za dodelitev sredstev, podpisovanje dokumentov)". Na protikorupcijski komisiji so ob tem poudarili, da se mora uradna oseba tudi dejansko in v celoti izločiti iz odločanja oz. vplivanja na obravnavo konkretnih zadev. Ker podžupanja tega ni storila, niti ni pisno obvestila župana o obstoju nasprotja interesov, je kršila določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, so pojasnili.
V KPK so izpostavili, da se je zasebni interes uradne osebe – v tem primeru pridobitev nepremoženjske in premoženjske koristi njene snahe – prepletal z opravljanjem javne funkcije podžupanje, kar krni integriteto in zaupanje v javne institucije. Znova so poudarili, da je dosledno izogibanje nastanku nasprotja interesov ključno za delovanje pravne države, zaupanje v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi.
