Četrtek, 31. 10. 2019, 4.02
5 let, 1 mesec
Dan reformacije
Kozma Ahačič: Narediti nekaj v brezupnem položaju bi moral biti nauk tudi za danes #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,02
10
"Osnovno sporočilo reformacije, narediti nekaj v brezupnem položaju, bi moralo biti nauk tudi za danes. Preveč radi se izgovarjamo na različne ovire, a 16. stoletje nam vedno znova dokazuje, da je mogoče," je prepričan Kozma Ahačič, jezikoslovec in velik poznavalec obdobja reformacije.
Reformacija je v slovenskem prostoru razburkala družbeno-politične in verske razmere. Uporniki s Primožem Trubarjem na čelu so rušili ustaljeno ureditev ter prinašali nov pogled na vero in jezik. Dali so nam kulturno in narodno samozavest ter orodje za spremembe in razvoj. Ali bi tudi v današnjem času potrebovali podobne narodne buditelje, smo se med drugim pogovarjali z doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ahačiča sta na poklicni poti očarala zanos in veselje, s katerim so slovenski protestantski pisci prinesli slovensko besedo v knjižni obliki v slovenski prostor.
Velik del kariere ste namenili proučevanju reformacije in protestantizma. Kaj vas je pri tem obdobju tako vznemirilo?
V 16. stoletje sem vstopil kot jezikoslovec, kot raziskovalec pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Če se kot jezikoslovec ukvarjaš z literaturo tistega časa, je neizogibno, da se posvečaš tudi vsebini obdobja. Zanos in veselje, s katerim so slovenski protestantski pisci prinesli slovensko besedo v knjižni obliki v slovenski prostor, človeka očara in okuži. Zato na reformacijo in protestantizem na Slovenskem ne gledam zgolj kot jezikoslovec, temveč tudi kot velik občudovalec in ljubitelj stvaritev tistega časa.
Protestantizem je bil v svojih začetkih revolucionarno gibanje, ki se je moralo spopadati z mnogo nasprotniki in s težko potjo do uveljavitve. Ga lahko primerjamo s katerim od novejših gibanj, da si lažje predstavljamo razsežnosti?
S protestantizmom je bilo tako kot z vsako drugo versko ali družbeno idejo. Po eni strani je šlo za revolucijo v povsem izvornem pomenu te besede ("ponovni obrat, kroženje"), po drugi strani pa je teološki premislek vzporedno zelo dobro izkoriščala tudi politika za svoje povsem politične cilje. To se še vedno dogaja s številnimi idejami. Politični in idejni del ne hodita vedno vzporedno.
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem obdobju je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju sta nastala tudi prva slovenska slovnica Proste zimske urice po latinskokranjski slovnici Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.
Dan reformacije je v Sloveniji od leta 1992 državni praznik in dela prost dan.
Je reformatorski duh še navzoč v slovenski družbi? Ga potrebujemo?
V resnici bi moralo biti bolj prisotno sporočilo, ki smo ga Slovenci dobili s prvo slovensko knjigo. Primož Trubar je izdal Katekizem za bralce, ki si niso želeli brati slovensko in jih v resnici sploh še ni bilo. Finančne razmere so bile nemogoče, na finančno in organizacijsko podporo znotraj slovenskega prostora pa sprva tudi ni mogel računati.
Osnovno sporočilo, narediti nekaj v brezupnem položaju, bi moralo biti nauk tudi za danes. Preveč radi se izgovarjamo na različne ovire, kot so finančne zmožnosti, zakonodaja, medsebojni odnosi ... A 16. stoletje nam vedno znova dokazuje, da je mogoče. Trubarja si moramo predstavljati kot človeka, ki se vsem preprekam navkljub počasi, a vztrajno prebija čez vse težave in mu uspe.
Torej menite, da Slovencem manjka Trubarjeve vztrajnosti in poguma?
Slovencem je na neki točki zmanjkalo poguma delati velike podvige. Predvsem v zadnjih letih in predvsem v političnem in ožjem kulturnem življenju. Z izjemnimi dosežki še vedno razveseljujemo v športu in znanosti. V političnem življenju pa se vedno manj zavedamo, da človek mora tvegati in da se velike stvari v življenju zgodijo le, če zanje tvegaš tudi svojo politično zgodbo. Podobno je v kulturi.
Tudi danes se srečujemo s prav tako škodljivimi načini delovanja na številnih področjih kot pred 500 leti.
Ljudje ostajamo enaki in skozi vsa stoletja delamo podobne napake. Zgodovinarji se tega še kako dobro zavedajo. Za boljši jutri je nujno tako delovanje na zunaj kakor tudi neresignirano življenje v popolnoma vsakdanjih stvareh. K naši želji po spremembah spada dobra volja, zagrenjenost se nikoli ne obnese.
Kako spremeniti vdanost v usodo Slovencev?
Najbolj jo bomo spremenili, če jo bo poskušal spremeniti vsak izmed nas. Na silo žal ne gre.
V obdobju vse večjega egoizma, ko vsak išče le lastne koristi, bo težko.
Naša korist je tudi, da se med seboj dobro razumemo in dobro počutimo.
Težave izkoriščanja in zlorabe moči ter razmere, ki so v 16. stoletju pripeljale do reformacije, se še danes v različnih oblikah kažejo v cerkvi in v družbi. "Pogoltnost, sla po absolutni oblasti in pohlep po bogastvu, še posebej tam, kjer je vse omenjeno zavito v dobra dela, ki ugajajo Bogu, je kritiziral že Luther, a se še vedno kažejo v vseh razsežnostih človeškega življenja in medčloveških odnosov," ugotavlja nekdanji evangeličanski škof Geza Filo.
Kot kristjan in tudi kot pripadnik Katoliške cerkve se strinjam z njim. Vsaka velika skupnost potrebuje redno prenovo, saj jo hitro premamijo povsem človeške potrebe po oblasti, moči in denarju. Proti temu se bomo verjetno morali bojevati, dokler bo obstajalo človeštvo.
Izkoriščanje in zloraba moči se kaže tudi v tem, da bogati postajajo bogatejši, revni pa še bolj revni. Je povečevanje neenakosti med ljudmi lahko eden izmed povodov za nastanek revolucionarnega gibanja, ki bi ga lahko primerjali z reformacijo?
O tem kot jezikoslovec zelo težko sodim. Res pa nas je zgodovina naučila, da se spremembe v človeštvu večinoma ne pojavljajo z vzpostavitvijo nekih "idealnih sistemov" ali institucionalno. Dolgoročne spremembe se dogajajo v nas kot posameznikih in se šele nato odražajo v skupnosti. Revolucija je zabloda človeškega napuha, da lahko spremeni človeško naravo in njene slabosti. Zato ni naivno reči, da je vsak posameznik odgovoren za to, da obrača človeštvo na boljše ali pa na slabše. Ljudje postajamo vse bolj povezani in se bomo vedno bolj zavedali stanja človeštva kot celote.
Se Slovenci dovolj dobro zavedamo pomena reformacije?
Povprečen Slovenec ima kar nekaj osnovnega znanja o tem, kar se je dogajalo v 16. stoletju, pozna tedanje vidne osebnosti in njihove dosežke. Res pa je, da med nami še vedno kroži vrsta napačnih razumevanj. Ni res na primer, da so se po Trubarjevem Abecedniku učili v šolah, saj jih takrat še ni bilo. Predvsem je bil namenjen starejšim, duhovnikom, pridigarjem in izobražencem, da so mlajše po njem učili najosnovnejših verskih resnic. Niso ga dajali v branje mlajšim, kot to počnemo danes.
Napačno je tudi razumevanje, da smo imeli že v 16. stoletju šolstvo v slovenščini. V resnici je bila slovenščina dovoljena le na eni šoli, pa še tam le tako dolgo, dokler se učenci niso naučili nemščine in pozneje latinščine. Splošnega šolstva v slovenščini ni bilo še vsaj do 18. stoletja.
Takšnih mitov je kar precej. Res pa je, da ne vplivajo na naše splošno zavedanje o pomenu reformacije.
Smo pa Slovenci ob letošnjem prazniku dobili prav posebno darilo.
Letos nam je po skoraj devetih letih na inštitutu uspelo končati ogromen projekt. Prepisali in digitalizirali smo vse knjige slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Gre za več kot 12 tisoč strani knjižnih besedil, ki smo jih objavili v obliki besedilnega korpusa. Poimenovali smo ga Korpus 16. Dostopen je na strani www.fran.si/korpus16.
Kaj je namen te spletne strani?
Ima dva namena. Kot prvo bo omogočala enostavno branje knjig in iskanje posameznih besed po knjigah vsem, ki jih zanimata slovenski jezik in književnost 16. stoletja. Drugi namen pa je predvsem didaktičen. Vsak si bo lahko na enem mestu ogledal, kaj je bilo v tistem obdobju narejenega. Dobil bo vpogled v vizualno lepo oblikovano celoto.
Kje ste dobili zamisel in kako ste jo izvedli?
Želja po takšni spletni strani je tlela že dolgo, vendar je bila predraga in zato nedosegljiva. Ker se pri optičnem branju knjig iz 16. stoletja pojavlja veliko napak, smo izbrali drugo pot – prepis. Idejo za hitro, poceni in kakovostno rešitev smo dobili v Nemčiji, kjer so na podoben način digitalizirali Grimov nemški zgodovinski slovar.
Povezali smo se z enim od indijskih podjetij, ki se ukvarja s tako imenovanim dvojnim prepisovanjem. Besedilo vzporedno prepišeta dva prepisovalca, nato pa se prepisa primerja in popravi mesta, kjer se pojavljajo odstopanja. V Indiji so tako vsa besedila prepisali (seveda z vso pomočjo najsodobnejših tehnologij) za razmeroma majhen strošek, mi smo jih opremili s potrebnimi oznakami za računalniško obdelavo, dodatno pregledali in jih objavili na spletu. Kaka napaka se bo sprva sicer še vedno našla, saj gre za tiske, ki jih ni vedno najlažje brati (slabo odtisnjene črke, poškodovani listi in tako dalje).
Ker nismo imeli dovolj sredstev, se je vse skupaj vleklo skoraj devet let. Sicer bi projekt lahko izpeljali v nekaj mesecih. A po Trubarjevem zgledu smo z vztrajnostjo dokazali, da se dá.
10