Ponedeljek, 23. 5. 2016, 18.00
6 let, 7 mesecev
Primer koroških dečkov: si je Anja Kopač Mrak po svoje razlagala besede Vlaste Nussdorfer?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
8
Upravno sodišče je odločilo, da se bile Mariji Otorepec z odvzemom vnukov kršene človekove pravice, a otroka ostajata pri rejnikih. Ali bosta dečka vrnjena starim staršem in ali so državni organi ravnali narobe?
CSD Velenje je tri- in petletnega dečka, ki sta bila po umoru njune matere Lidije Škratek decembra lani nastanjena pri starih starših na Koroškem, konec marca proti volji starih staršev odpeljal in namestil v rejništvo.
Poteza je sprožila burne odzive v javnosti, a je nadzor s strani socialne inšpekcije pokazal, da naj bi bila odločitev strokovna in zakonita ter v korist obeh otrok. Tudi urad varuha človekovih pravic ni ugotovil kršitev pravic otrok.
Zdaj pa je upravno sodišče v postopku babice dečkov Marije Otorepec proti državi in centroma za socialno delo v Velenju in Slovenj Gradcu odločilo, da so bile Otorepčevi kršene človekove pravice. Sodba še ni pravnomočna, obe strani sta že napovedali pritožbi.
Nussdorferjeva nad ministrico: Varuh ni podprl ugotovitev drugih organov
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v odzivu na sodbo sporočila, da do pravnomočne sodbe ne bo ukrepala. "Do zdaj so moja ravnanja v tem primeru temeljila na prvih ugotovitvah socialne inšpekcije, kjer nepravilnosti v postopku niso ugotovili. To ugotovitev je pozneje potrdila tudi varuhinja človekovih pravic," je dejala in dodala, da bo v primeru pravnomočne sodbe v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi zahtevala prevzem odgovornosti.
Ministričine besede pa so kasneje zanikali v uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Sporočili so, da sami niso ugotavljali nepravilnosti v postopkih, za katere so pristojni drugi državni organi, ali podprli ugotovitev drugih državnih organov. Kot pravijo, so ugotavljali le, ali je bila upoštevana največja korist otrok ob formalnem odvzemu očetu in ugotovili, da ni prišlo do kršitve pravic otrok. Tako sporočajo: "Trditi, da je varuh podprl ugotovitve drugih organov, ni primerno, saj so bila že izhodišča za preučevanje različna."
"Upravno sodišče je odločilo, da je bil odvzem dečkov nezakonit," meni odvetnik starih staršev Velimir Cugmas.
Ali je sodišče odločalo o zakonitosti postopka?
Ne. "Vsebinsko odločitev o tem je mogoče sprejeti le v postopku o rejništvu, v katerem je treba pretehtati vse vidike zadeve, odločiti o vlogi tožnice in ji dati možnost, da v postopku sodeluje z navedbo dejstev in dokazov," so sodniki zapisali v sodbi.
Po mnenju odvetnika starih staršev Velimira Cugmasa je upravno sodišče odločilo, da je odvzem nezakonit, s čimer naj bi bilo po njegovih besedah "negirano vse tisto", kar so zatrjevale ministrica Kopač Mrakova, socialna inšpekcija in tudi varuhinja človekovih pravic Nussdorferjeva.
Odvetnica CSD Slovenj Gradec Simona Marko na drugi strani trdi, da na podlagi tega ne moremo prejudicirati odločitve glede zakonitosti postopka. "Sodišče je gledalo samo na pravico starega starša, ali je bilo poseženo v pravico do stika z otrokoma," pravi Markova, ki meni, da je odločitev sodišča preuranjena oziroma da je sodišče odločalo na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
"Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnici kršena pravica do družinskega in zasebnega življenja, ker nima stikov z vnuki. A pravica do stika po naši zakonodaji za stare starše ni samodejno zagotovljena. Pravico do stikov lahko stari starši dobijo z dogovorom s starši ali pa s sklepom sodišča, ki pa ga v tem primeru ni," nam je pojasnila Markova.
Varuhinja Vlasta Nussdorfer ministrici Anji Kopač Mrak sporoča, da je njena trditev, da naj bi varuhinja pritrdila ugotovitvam socialne inšpekcije, ki v postopku ni zaznala nepravilnosti, zmotna.
Zakaj dečka ostajata v rejništvu?
Dečka tudi po sodbi upravnega sodišča ostajata v rejništvu. "Sodišče je zavrnilo zahtevo, da se dečka v roku treh dni vrneta iz rejništva, saj da je nedopustno, da bi otroke večkrat selili iz enega okolja v drugo," nam je pojasnil odvetnik Otorepčevih Cugmas, ki je v zvezi s tem napovedal pritožbo na vrhovno sodišče.
Odvetnica Markova pa nam je pojasnila, da je pri odločitvi o vrnitvi otrok starima staršema sodišče presojalo o koliziji dveh pravic: pravice babice do družinskega življenja (saj nima stikov) in na drugi strani potreb in koristi otrok. Dejstvo, da otroka ostajata v rejništvu, kaže, da so odločili v prid otrok, pravi. "Odrasli imamo pravico do stikov, do družinskega življenja, a je ta omejena s potrebami in koristmi otrok."
Koliko "front" je še odprtih?
Cugmas ima odprta še dva sodna postopka pred upravnim sodiščem – enega proti ministrstvu, drugega proti varuhinji človekovih pravic.
Ministrstvu očita nezakonito in tudi protiustavno ravnanje pri odvzemu otrok, tožbo proti varuhinji pa je, kot nam je pojasnil danes, vložil, ker je urad "celi Sloveniji sporočil, da je bil odvzem zakonit in da babica nima aktivne pravice tožiti".
8