Janez Janša
Ponedeljek, 15. 2. 2021, 21.24
3 leta, 2 meseca
Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
197
Karl Erjavec ne bo predsednik vlade. Za Erjavca in s tem nezaupnico vladi Janeza Janše je tajno glasovalo 40 poslancev, proti jih je bilo sedem, šest se jih je vzdržalo. Za zamenjavo oblasti je bilo šest glasov premalo. To ni bilo presenečenje. Opozicijske stranke so Erjavca predlagale, čeprav jim ni uspelo povezati 46 poslancev, ki so nujni za tak prevzem oblasti. Erjavec je v zgodovini glasovanj o mandatarjih dosegel do zdaj najslabši rezultat. Pred njim je imel najslabši rezultat od leta 2012 z 42 glasovi Zoran Janković.
Ker je bilo glasovanje tajno, ni znano, kako so posamezni poslanci glasovali, je pa mogoče sklepati, da je Erjavca podprla večina od 39 poslancev štirih opozicijskih strank LMŠ (14), SD (12), Levica (8) in SAB (5) ter del petih poslancev poslanske skupine DeSUS. Iz poslanske skupine DeSUS Erjavec zanesljivo ni dobil glasu Roberta Polnarja, ki so ga iz stranke pred časom izključili. Proti so verjetno glasovali posamezni poslanci SMC (skupaj jih je 8).
Da koalicijski poslanci glasovnic večinoma sploh ne bodo prevzeli, je bilo slišati pred glasovanjem, javno pa so to že zjutraj napovedali iz SNS Zmaga Jelinčiča (3). Neuradno tudi iz SDS (26). Da je to mogoče, je bilo slišati tudi iz NSi (7) ter za predstavnika narodnosti, ki čez dan nista govorila in ju ni bilo opaziti v državnem zboru. Predstavnika narodnosti sta bila v posebnem položaju, praviloma ti namreč ne sodelujejo pri odločanjih, ko bi bili jeziček na tehtnici o vladanju državi.
Erjavec je drugi kandidat za mandatarja po Zoranu Jankoviću, ki v državnem zboru ni dobil večine. Odkar imamo državni zbor, je Erjavec tudi prvi, ki mu je spodletelo s konstruktivno nezaupnico, ko parlament hkrati glasuje o nezaupnici vladi in novem šefu vlade. Tak postopek je bil po letu 1992 sprožen le enkrat: leta 2013 je bila s 56 glasovi za mandatarko izvoljena Alenka Bratušek (takrat PS), nezaupnica je bila izglasovana drugi vladi Janeza Janše, ki mu je pred tem po objavi poročila KPK o premoženjskem stanju razpadla koalicija. Državljanska lista in DeSUS sta prestopila v novo koalicijo s PS in SD.
Janša je na predlog predsednika republike Boruta Pahorja svojo tretjo vlado sestavil pred letom, ko ga je po odstopu prejšnjega premierja Marjana Šarca (LMŠ) in s tem padcu vlade za mandatarja izvolilo 52 poslancev.
S konstruktivni nezaupnico Lojzetu Peterletu (takrat SKD) je po osamosvojitvi leta 1992 premier prvič postal Janez Drnovšek (takrat LDS), a tisto odločanje je potekalo po nekoliko drugačni ureditvi, ker državnega zbora še ni bilo. Odločali so delegati skupščine s tremi zbori.
197