Komisija poziva vlado k razbremenitvi gospodarstva

Jernej Vrtovec je današnjo sejo komisije sklical po objavi podatkov Statističnega urada RS o gospodarski rasti v letošnjem prvem četrtletju, ki so slabši od povprečja v območju evra in celotni EU. "Eden od razlogov za to je dejstvo, da smo v zadnjih desetih letih sprejeli vsaj deset zakonov in predpisov, ki so poslabševali slovensko poslovno okolje," je dejal.

Davčna obremenitev dela se povečuje, Slovenija se po deležu prispevkov delavca v stroških dela uvršča na vrh med državami OECD, je dejal Vrtovec. Spomnil je, da je bila ena od obljub aktualne vlade razbremenitev stroškov dela, a s 1. julijem bomo začeli plačevati še prispevek za dolgotrajno oskrbo. "Vsi razumemo, da država davke potrebuje, vendar so ti davki v Sloveniji v zadnjih treh letih postali nerazumno visoki," je bil kritičen.

Kritičen do Goloba

Marsikatero podjetje se zato po njegovih besedah že odloča za selitev v tujino. Ob tem je bil kritičen do izjav predsednika vlade Roberta Goloba ob robu nedavnega srečanja z obrtniki, naj optimirajo svoje stroške in gredo v tujino. "To je veleizdaja, izdaja našega gospodarstva, našega ponosa," je opozoril.

Članom komisije, v kateri ima večino opozicija, je zato v potrditev predlagal sklep, naj predstavnike vlade pozovejo, da se vzdržijo javnih izjav, ki kakorkoli spodbujajo podjetnike in gospodarske družbe, da svoje poslovanje preselijo v tujino. Ob nasprotovanju dveh članov komisije iz vrst koalicije je bil sklep deležen zadostne podpore.

Prav tako je komisija sklenila vlado pozvati, naj preneha s politiko nalaganja novih in povečevanja obstoječih davkov in drugih javnih dajatev. Pozvala jo je tudi k pripravi predloga zakonodaje za celovito zmanjšanje obremenitve dela z davki in prispevki.

"Prostora za znižanje davčnih obremenitev ni"

Vršilka dolžnosti direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš je sicer opomnila, da prostora za znižanje davčnih obremenitev ni. V Sloveniji je skupni delež davkov in prispevkov v bruto domačem proizvodu (BDP) nižji od povprečja EU, je povedala. "Torej tu ni prostora za neko znižanje, je pa prostor za prestrukturiranje," je dejala.

Strinjala se je, da podjetja v Sloveniji že vrsto let opozarjajo na davčno politiko, predvidljivost zakonodaje in delovanje državnih institucij, a kot je dejala, nekateri tuji investitorji izpostavljajo tudi prednosti poslovanja v naši državi. Med temi navajajo kakovostno in dobro usposobljeno delovno silo, visoko stopnjo izobrazbe, infrastrukturno povezanost ter geografsko lego in dostop do dodatnih trgov, je naštela.

Jazbec: Vrtovčeve besede preveč pesimistične

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je menila, da so Vrtovčeve besede preveč pesimistične. "Po pandemiji covida-19 je slovensko gospodarstvo izkazalo odpornost, gospodarska rast se je ohranila, in kljub temu da smo bili poleg vseh skupnih kriz deležni še poplav, je naš BDP več kot deset odstotkov višji, kot je bil pred pandemijo," je dejala.

Pozvala je, da ne smemo ustvarjati panike, s čimer se je strinjal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. "Že leta napovedujemo gospodarsko kataklizmo, a se na koncu izkaže, da je Slovenija v varnih rokah, da dosega dobre rezultate," je dejal. V prvem četrtletju letos se je obseg BDP sicer res skrčil, a v zadnjih treh letih je Slovenija dosegala več kot nadpovprečno gospodarsko rast v primerjavi z EU, je povedal.

Poslabšanje gospodarske aktivnosti v začetku leta 2025 je Frangež pripisal negotovosti v širšem gospodarskem prostoru. Enakega mnenja je bil poslanec Levice Milan Jakopovič: "Padec BDP ni posledica domače politike, ampak težav nemške avtomobilske industrije in trgovinske vojne, ki je globalna zadeva." Recesije v Sloveniji in EU zaenkrat ni pričakovati, je zagotovil.