Komisija DZ potrdila zaključni račun proračuna 2022

V letu 2022 se je v državni proračun steklo 12,3 milijarde evrov, kar predstavlja 98,4 odstotka načrtovanih prihodkov, odhodki pa so bili s 13,7 milijarde evrov na ravni 94 odstotkov načrtovanih. Proračunski primanjkljaj je tako nanesel 1,3 milijarde evrov, je uvodoma povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Med najvišjimi prihodki je izpostavila prihodke z naslova davka na dodano vrednost, dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in trošarin. Kot najslabše je označila prihodke iz proračuna EU, ki so s slabo milijardo evrov dosegli 80 odstotkov načrta.

Na strani odhodkov pa je šlo največ za stroške dela, čeprav je bila skupna masa za plače lani nižja kot leto prej, ko je država izplačevala koronske dodatke. Izstopali so tudi izdatki za transferje posameznikom in gospodinjstvom, pri čemer je pri nekaterih prišlo do višjih izplačil od načrtovanih zaradi draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive, ter transfer v pokojninsko blagajno.

Izvrševanju državnega proračuna mnenje s pridržkom

Računsko sodišče je v reviziji predlogu splošnega dela zaključnega računa izdalo pozitivno mnenje, pravilnosti izvrševanja državnega proračuna pa mnenje s pridržkom, je povedala revizorka Maja Bilbija.

Po njenih besedah še vedno ostaja očitek glede precejšnje razlike med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi iz sredstev EU. Javni zavodi so najemnine še vedno izkazovali kot prihodke in jih niso nakazali v državni proračun, vlada pa še vedno ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi lani ni vplačevala v državni proračun. Nepravilnosti so odkrili tudi pri izplačilih iz splošne proračunske rezervacije na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferjev.

Vladi, ministrstvu za finance ter ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so izdali priporočila; vladi, ministrstvu za zdravje in ministrstvu za pravosodje pa zahtevo za predložitev odzivnega poročila.

Proračunski dolg konec lanskega leta znašal 37,8 milijarde evrov

Komisija je danes obravnavala še poročilo o upravljanju z javnim dolgom ta leto 2022. Kot je povedala Jazbec, se je Slovenija lani za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila z zakladnimi menicami in obveznicami v skupni višini 3,15 milijarde evrov, za potrebe upravljanja z dolgom oz. predčasno financiranje in zamenjavo obveznic pa je izdala za 1,7 milijarde evrov novih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dolg državnega proračuna je konec lanskega leta znašal 37,8 milijarde evrov oz. 64 odstotkov BDP. Povprečna obrestna mera portfelja celotnega dolga se je znižala na 1,7 odstotka.

Poslanci v zvezi s povedanim niso imeli večji pripomb. "Glede na to, da večkrat poslušamo o slabem načrtovanju, me veseli, da so bili prihodki dobro napovedani in da se je doseglo manj odhodkov, kot je bilo predvideno," je dejala Monika Pekošak (Svoboda). Ob tem se je zavzela, da bi bili še bolj aktivni pri informiranju ljudi o pomenu plačevanja davkov.

Jernej Vrtovec (NSi), sicer predsednik komisije, pa je opozoril, da sta leta 2022 delali tako prejšnja kot sedanja vlada. Za prejšnjo je prepričan, da je "dobro načrtovala in se pametno zadolževala". Za prihodnje leto pa ob obravnavi teh dokumentov glede na rast javnega dolga v letošnjem letu ter različna poročila statističnega urada in fiskalnega sveta pričakuje burnejšo razpravo.