Sreda, 6. 2. 2019, 15.19
5 let, 3 mesece
Koalicija glede priznanja Guaidoja razdeljena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
1
Pred odločanjem vlade o predlogu zunanjega ministra Mira Cerarja, da Slovenija za začasnega predsednika Venezuele prizna Juana Guaidoja, kar je doslej že storila večina članic EU, je koalicija glede priznanja razdeljena. V SD in DeSUS opozarjajo, da bi moral pred odločitvijo o tem razpravljati DZ oziroma zunanjepolitični odbor.
O kakršnemkoli enostranskem ravnanju, s katerim bi prevzela mednarodnopravno odgovornost, bi se morala vlada pred odločitvijo pogovoriti z DZ, je v izjavi novinarjem poudaril poslanec SD Milan Brglez. Slovenski pravni red je jasen, tudi DZ mora o tem odločati, bo pa zelo neprijetno, če bo moral o tem razpravljati naknadno, je ocenil Brglez. Poudaril je, da jih skrbijo državljani v Venezueli, ki se jim ne godi dobro, pa tudi Slovenci, ki tam živijo in za katere bi moralo ministrstvo prvenstveno poskrbeti.
Tokrat gre za enostranski akt države, ki ima mednarodnopravne posledice, je opozoril Brglez in poudaril, da ni mogoče vleči vzporednic s postopkom glede pristopa Slovenije k marakeški deklaraciji. Pri odločitvi o priznanju začasnega predsednika gre namreč za konstitutivni akt, ki je pomemben za veljavnost nekega režima.
Glede na ustavne kategorije Venezuele se samorazglasitev predsednika ne bi mogla zgoditi. "Če je to veljalo v Kataloniji in Španiji, ne vem, zakaj ne bi veljalo tudi v takšnem primeru," je dejal. Če so bili torej v primeru Katalonije "ustavni pridržki tisti, ki niso mogli zadovoljiti neposredne uporabe mednarodnega prava glede samoodločbe, ne razumem, zakaj bi bilo tokrat drugače in zakaj bi uporabljali dvojna merila v naši zunanji politiki", je opozoril Brglez.
Erjavec opozarja na možnost državljanske vojne
Prvak DeSUS Karl Erjavec je opozoril, da gre za zelo občutljivo situacijo in po njegovem mnenju bi moral predlog zunanjega ministra, da Slovenija prizna Guaidoja za začasnega predsednika, pred odločanjem na vladi obravnavati odbor DZ za zunanjo politiko. Opozoril je, da imajo takšne odločitve mednarodne skupnosti lahko zelo hude posledice za Venezuelo, obstaja resna grožnja, da pride do državljanske vojne.
Po Erjavčevem mnenju so rešitev za Venezuelo predčasne demokratične volitve. Ali priznanje Guaidoja lahko do tega pripelje, pa je po njegovem mnenju precej zapleteno vprašanje. To po njegovih ocenah celo povečuje nevarnost za notranje nemire v državi, ob čemer je opozoril tudi na tanko mejo glede tega, ali gre za vmešavanje v notranje zadeve države. Po Erjavčevih ocenah bi morale mednarodne organizacije izvesti tak pritisk, da bi prišlo do predčasnih volitev.
V SMC so glede vprašanja, ali naj o tem odloča vlada ali DZ, spomnili, da je vlada poleti 2011 priznala nacionalni tranzicijski svet kot legitimnega predstavnika libijskega ljudstva, leta 2013 pa je vlada priznala sirsko nacionalno koalicijo kot edinega predstavnika sirskega ljudstva. "Verjamemo, da bo vlada temu vprašanju namenila ustrezno pozornost in svojo odločitev utemeljila. Predvsem pa je pomembno, da Slovenija zavzema jasno in pravo stališče: da čim prej pride do svobodnih in demokratičnih volitev," so v stranki zapisali na spletni strani.
V LMŠ molčijo
V LMŠ, ki jo vodi premier Marjan Šarec, tudi danes zadeve uradno ne komentirajo. Po neuradnih informacijah pa komunikacija med zunanjim ministrstvom in kabinetom predsednika vlade poteka usklajeno. V četrtek bo zunanje ministrstvo vlado seznanilo z vsemi okoliščinami v zvezi s situacijo v Venezueli, pogovori pa bodo osnova za nadaljnja ravnanja poslanske skupine LMŠ.
Priznanju Guaidoja ostro nasprotujejo v Levici, vprašanje njegovega priznanja pa je po prepričanju poslanca Mihe Kordiša "vprašanje o tem, kako bomo prelomili mednarodno pravo". Obenem pa to vprašanje po njegovem utegne "potegniti za sabo nekoliko problematične posledice za sodelovanje Levice s koalicijo".
"Guaido je samozvanec, ameriški nameščenec, zagotovo ne moremo kot Slovenija prostodušno kar nekoga, ki se je razglasil za predsednika, tudi priznati za predsednika," je dejal in dodal, da bi navsezadnje pod vprašaj lahko postavili tudi predsednikovanje francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Franciji zaradi rumenih jopičev. Tudi v primeru Venezuele "se mora Slovenija držati mednarodnega prava in s priznanjem Guaidoja bi ga prelomili".
V NSi in SDS priznanje Guaidoja podpirajo
Priznanje Guaidoja mora pripeljati do demokratičnega procesa, začenši z razpisom predsedniških volitev, je v izjavi novinarjem dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec. O tem bi po njegovi oceni moral razpravljati tudi odbor DZ za zunanjo politiko. Vlada sicer lahko sama sprejme odločitev, prav pa je, da o pomembnih zunanjepolitičnih vprašanjih razpravlja tudi parlament, je dodal Vrtovec.
Poslanec SDS Žan Mahnič je dejal, da jim je cilj čim prejšnje priznanje Guaidoja za začasnega predsednika, ki naj tudi razpiše predčasne volitve. V SDS se s tem po Mahničevih navedbah pridružujejo svobodnemu, demokratičnemu zahodnemu svetu, državam, ki druga za drugo priznavajo Guaidoja kot začasnega predsednika, medtem ko se nikakor ne strinjajo z državami, ki podpirajo diktatorski režim. Ali bo o tem vprašanju razpravljal še OZP, je po Mahničevih besedah odločitev vlade, verjame pa, da je vsaka razprava o tem koristna.
1