Torek, 25. 4. 2023, 15.52
1 leto
Kmetje na protestu tudi s traktorji, dražjimi od sto tisočakov #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
160
Na protestnem shodu kmetov v Ljubljani je po ocenah predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda sodelovalo okoli 1.500 traktorjev. Med njimi smo opazili tudi nekaj takšnih, ki so izstopali po svoji velikosti, moči in všečni podobi, osnovne cene novih pa presegajo tudi sto tisoč evrov. Najcenejši traktor je sicer mogoče kupiti za dobrih 20 tisoč evrov, cene najdražjih pa presegajo tudi 300 tisočakov. A ob tem je treba poudariti, da povprečna starost registriranih traktorjev pri nas znaša skoraj 22 let.
Slovenija se po številu prodanih traktorjev uvršča v zgornji del evropske lestvice. Konec lanskega leta jih je bilo registriranih skupno nekaj manj kot 120 tisoč, na kmetijah pa je poleg tega po ocenah še do 15 tisoč neregistriranih. Če se traktor uporablja le zunaj cest, ga namreč ni treba registrirati.
Lani je bilo na novo registriranih 1.365 novih traktorjev, kar je 23 manj kot predlani in 249 več kot leta 2020, je nedavno za STA pojasnil svetovalec za kmetijsko tehniko Marjan Dolenšek s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije.
Tako kot že nekaj let je bila na vrhu lestvice znamka New Holland, na drugo mesto se je uvrstila znamka Solis, na tretje pa John Deere.
Povprečna moč prodanega traktorja je lani znašala 68,5 kilovata, kar je 4,9 kilovata več kot predlani. "To je največje povečanje moči na letni ravni in tudi največja povprečna moč doslej," je poudaril Dolinšek.
Razlike v cenah traktorjev ogromne
Primerjava povprečnih cen traktorjev je po besedah Dolinška nesmiselna, saj so cenovne razlike med njimi ogromne. Najcenejši stanejo okoli 20 tisoč evrov, cene najdražjih pa presegajo 300 tisoč evrov. Zadnji so praviloma tudi najmočnejši; traktorjev z močjo nad 250 kilovatov je bilo lani prodanih pet oziroma dva več kot predlani.
Do traktorjev tudi s subvencijami
Pri nakupu traktorjev si lahko kmetje, ki izpolnjujejo vse pogoje, pomagajo tudi s subvencijami. Osnovni delež podpore je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, ki pa se lahko v več primerih poveča. Pri kolektivnih naložbah se na primer poveča za 15 odstotnih točk, za naložbe mladih kmetov pa za 20 odstotnih točk. Če gre za kmetije na gorskih območjih, je delež podpore 70-odstoten in se prav tako lahko še poveča.
Po Dolenškovih ocenah je pridobivanje subvencij za nakup traktorjev zahtevno, saj je nabor razpisov, v okviru katerih je mogoče kandidirati za tovrstna sredstva, majhen. "Kmetje so do subvencij za nakup traktorjev upravičeni v precej redkih primerih, kar je v nasprotju s sicer splošnim prepričanjem v družbi, da vsi kmetje za nakup traktorjev dobijo subvencijo," je poudaril.
Lani so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za nakup 88 traktorjev namenili za skupno 3,26 milijona evrov subvencij, predlani pa za nakup 20 traktorjev 731 tisoč evrov. Kmetje so tako za nakup traktorja v povprečju prejeli okoli 37 tisoč evrov subvencije.
Slovenija v evropskem vrhu, a ...
Na ravni zadnjega desetletja je prodaja traktorjev po Dolenškovih besedah stabilna s povprečno 1.350 traktorji na leto. Po nedavni analizi lanskih podatkov je Slovenija v zgornji tretjini evropske lestvice po prodaji traktorjev na milijon prebivalcev in na sto tisoč hektarov kmetijskih zemljišč, a na repu lestvice po prodaji na tisoč kmetijskih gospodarstev. "To še enkrat več pove, kako majhne so naše kmetije, pa tudi to, da številne v traktorje ter drugo kmetijsko in gozdarsko tehniko ne vlagajo več," je poudaril.
Traktorji v povprečju stari 22 let
Ob tem je poudaril, je treba upoštevati tudi stanje oziroma starost traktorjev. "Povprečna starost registriranih traktorjev pri nas je skoraj 22 let, le pet odstotkov jih je mlajših od petih let in 18 odstotkov mlajših od 12 let. V resnici pri nas v kmetijsko in gozdarsko tehniko, tudi v zgradbe in podobno, od skupno 68 tisoč kmetijskih gospodarstev vlaga le še okoli 20 tisoč, ki tudi tržijo kmetijske proizvode. Ta gospodarstva so tudi pretežno sodobno opremljena ter pretežni del naložb pokrivajo iz kmetijske in gozdarske proizvodnje," je dejal.
Na statistiko po njegovih besedah vpliva tudi dejstvo, da se po nakupu novega traktorja zaradi skromne tržne vrednosti le malokdo odloči za prodajo starega. Ti tako ostajajo na kmetijah; tudi zato, ker lastnikom kljub vsemu občasno še pridejo prav.
160