Sreda, 27. 11. 2019, 4.04
4 leta, 4 mesece
Kjer je bila najrodovitnejša zemlja, sta danes le še mulj in prod #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,66
2
Ptujskim kmetom Drava odnaša hektarje obdelovalne zemlje. Od države zahtevajo sanacijo, drugače napovedujejo državljansko nepokorščino in tožbe.
"Iz leta v leto je slabše, letos govorimo o milijonski škodi," so za Planet pripovedovali kmetje, ki so sklicali krizni sestanek.
Včasih je bilo ogroženih le nekaj kmetij, zdaj se je zaradi slabega vzdrževanja struge pod vodo znašlo skoraj tisoč hektarjev prvovrstne zemlje. Kjer je bila še pred dnevi najrodovitnejša zemlja, sta danes le še mulj in prod.
Težave imajo od leta 2012 naprej
"To se nam od leta 2012 dogaja vsako leto. Letos je Drava poplavljala pri pretoku 600 kubičnih metrov, včasih pa pri 1200, 1500 sploh nismo vedeli, da je visoka voda," pojasnjuje Darko Dobnik, kmet iz Zlatoličja in sopredsedujoči Civilne iniciative Poplave ob reki Dravi.
Samo na svojih zemljiščih je ob zadnjem velikem pretoku Drave naletel na štiri hektarje povsem degradiranih kmetijskih površin. Škode, ker Drava ni urejena, je iz leta v leto več.
"Kmetje se borimo za vsak hektar kmetijske zemlje, tukaj pa nam dejansko Drava vsako leto odnaša kar nekaj hektarjev. Potrebni so ukrepi in treba je preveriti, kaj je narobe z reko," dodaja Andrej Reberšak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.
Problematični tudi toksični sedimenti
Drava pa z muljem in prodom na kmetijske površine prinaša še nekaj. Toksične sedimente, ki jih reka nosi s seboj in nekje odloži.
"Predvsem na območjih, kjer stoji dan, dva ali pa več. To je meteorna voda in vsebuje številne druge primesi, ki so lahko v kmetijski pridelavi predvsem v smislu toksikacije izredno občutljive," opozarja Stane Klemenčič iz Kmetijskega zavoda Maribor.
Načrta za odstranjevanja toksičnega mulja ni, prav tako še ni politične volje za ureditev večje pretočnosti stare struge reke Drave.
"Mislim, da je to slabo za državo. Bolje je, da denar vložimo v sanacijo kot pa v plačevanje odškodnin," pravi Matija Horvat, župan Dupleka.
Kmetje imajo namreč dovolj, napovedujejo državljansko nepokorščino in tožbe proti državi. Prepričani, da sicer ukrepov ne bo, dokler ne bodo ogrožena človeška življenja.
2