Kje je uspelo in kje spodletelo Dušanu Mramorju

Finančni minister je danes napovedal, da zaradi negativnih odzivov na osnutke treh davčnih zakonov (tako gospodarstva kot sindikatov), ki so v javni obravnavi, vlada letos še ne bo predlagala davčnih sprememb.

Obljuba o zmanjšanju trošenja države Še nekaj tednov pred tem je vlada napovedovala, da bo spremembe davčnih zakonov še ta mesec poslala v DZ, da bodo lahko uveljavljene v začetku leta 2016. Šle bodo v smeri razbremenitve obdavčitve dela, novega nagrajevanja uspešnosti, pri čemer četrti dohodninski razred ostaja, je takrat napovedoval Mramor.

Umik oziroma odložitev davčne reforme ni edina spodletela Mramorjeva poteza. Ena od glavnih Mramorjevih napovedi ob prevzemu funkcije finančnega ministra v vladi Mira Cerarja (pred tem je bil med letoma 2002 in 2004 že finančni minister v vladi Antona Ropa) je bilo namreč zmanjšanje neracionalnega trošenja države.

Mramorjeva strogost, ki pa jo sindikati omehčajo Oktobra 2014 je Mramor še napovedoval, da bo plačna politika v javnem sektorju še naprej stroga. Njegov cilj je bil, da se masa plač v javnem sektorju zmanjša za tri odstotne točke. A že decembra 2014, ob parafiranju dogovora o varčevalnih ukrepih za leto 2015, je minister popustil sindikatom. Vlada je hotela s podaljšanjem varčevalnih ukrepov prihraniti dodatnih 127 milijonov evrov, a se je na koncu strinjala z manj kot 36 milijoni evrov prihrankov.

Mramor je maja letos dejal, da bi usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev zamrznil še vsaj za tri leta, a njegovi predlogi niso postali resničnost. Vlada je sindikatom javnega sektorja v pogajanjih vse bolj popuščala, tako da se bodo po plačnem dogovoru, sklenjenem novembra letos, stroški za plače povečali za 3,47 odstotka, za več, kot je predvideval proračuna za leto 2016. Ta je predvideval 2,8-odstotni dvig stroškov za plače.

Merjenje moči z Erjavcem Kljub temu je Mramor po podpisu plačnega dogovora zagotovil, da bodo to razliko privarčevali pri drugih stroških v javnem sektorju, tako da bo dejansko povečanje točno tako, kot je načrtovano v proračunu.

Mramor ni popuščal samo sindikatom javnega sektorja, kjer ima eno od glavnih besed sindikalist Branimir Štrukelj, ampak tudi predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu. Februarja letos, ob pripravi rebalansa proračuna, sta se zapletla v spor glede usklajevanja pokojnin v letu 2016. Prvak upokojenske strane je zagrozil, da njegova stranka ne bo podprla rebalansa, če ne prejme zagotovila o usklajevanju pokojnin, Mramorju pa zažugal, da ne razume, da je koalicijska pogodba zaveza.

Razprtije glede privatizacije Na koncu je Mramor popustil Erjavcu, tako da so se v vladi dogovorili, da se bodo pokojnine v letu 2016 usklajevale in da bo denar za to v proračunu zagotovljen. Predsednik DeSUS je potegnil daljši konec tudi v sporu glede Zavarovalnice Triglav. Erjavec je namreč vztrajal pri strateškem značaju omenjene zavarovalnice, Mramor je bil proti. Na koncu je premier Cerar spor maja letos rešil tako, da je odločitev o zavarovalnici prepustil poslancem.

Spore v vladi je netila tudi prodaja Telekoma Slovenije. Mramor je zagovarjal prodajo Telekoma Slovenije britanskemu skladu Cinven. Junija letos je odločitev Slovenskega državnega holdinga (SDH), da sprejme Cinvenovo osnovno ponudbo za nakup Telekoma Slovenije, Mramor označil za logično in pričakovano. Na koncu je nakup, kot vemo, padel v vodo, saj si je Cinven premislil.

Popuščal Štruklju in Erjavcu, zmagoval nad tujci Umik davčne reforme ni prvi Mramorjev davčni umik. Tako je finančno ministrstvo pripravilo osnutek zakona o davku na sladke pijače. Mramor je ta zakon napovedal kot enega od ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov v letu 2015. A po pripombah na zakon si je premislil in umaknil zakon o davku na sladke pijače.

Če je Mramor moral popuščati Štruklju in Erjavcu, pa je žel zmage v boju s Švedi in Grki. Tako je bil v času dogovorov o rešitvi grške krize eden od najostrejših kritikov vlade Aleksisa Ciprasa. Ameriški časnik New York Times je pisal, da je bil prav slovenski finančni minister tisti, ki je predlagal grožnjo z začasnim izstopom Grčije iz evroobmočja. S tem začasnim grexitom je potem Grkom zagrozil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Razrešitev Nyberga in odpoklic Manssona Uspešen je bil tudi v boju proti vodilnim v slabi banki oziroma Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Tako je Mramor oktobra letos dejal, da je zaradi nepravilnosti, med drugim povezanih s previsokimi plačami, izgubil zaupanje v predsednika upravnega odbora DUTB, Šveda Larsa Nyberga, zato je skupščini predlagal njegovo razrešitev.

Vlada je odpoklicala tudi glavnega izvršnega direktorja, Nybergovega rojaka Torbjörna Manssona. Po besedah Nyberga je bila afera o previsokih plačah le izgovor za zamenjavo na vrhu DUTB, v ozadju naj bil med drugim spor glede družbe Sava Turizem. Prav tako je dejal, da so na Mramorja pritiskali, naj zamenja Manssona. Vlada je Nybergove trditve zanikala.

Zdravilni fiskalni zakon Pod streho je Mramor spravil tudi fiskalni zakon, ki je dolga leta dvigal prah na političnem prizorišču. Ta zakon je DZ sprejel julija letos. Finančni minister je ob tem poudaril, da je to velik korak k zdravim javnim financam.