Torek, 24. 11. 2015, 15.09
8 let, 7 mesecev
Kje je uspelo in kje spodletelo Dušanu Mramorju
Finančni minister je danes napovedal, da zaradi negativnih odzivov na osnutke treh davčnih zakonov (tako gospodarstva kot sindikatov), ki so v javni obravnavi, vlada letos še ne bo predlagala davčnih sprememb.
Umik oziroma odložitev davčne reforme ni edina spodletela Mramorjeva poteza. Ena od glavnih Mramorjevih napovedi ob prevzemu funkcije finančnega ministra v vladi Mira Cerarja (pred tem je bil med letoma 2002 in 2004 že finančni minister v vladi Antona Ropa) je bilo namreč zmanjšanje neracionalnega trošenja države.
Mramor je maja letos dejal, da bi usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev zamrznil še vsaj za tri leta, a njegovi predlogi niso postali resničnost. Vlada je sindikatom javnega sektorja v pogajanjih vse bolj popuščala, tako da se bodo po plačnem dogovoru, sklenjenem novembra letos, stroški za plače povečali za 3,47 odstotka, za več, kot je predvideval proračuna za leto 2016. Ta je predvideval 2,8-odstotni dvig stroškov za plače.
Mramor ni popuščal samo sindikatom javnega sektorja, kjer ima eno od glavnih besed sindikalist Branimir Štrukelj, ampak tudi predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu. Februarja letos, ob pripravi rebalansa proračuna, sta se zapletla v spor glede usklajevanja pokojnin v letu 2016. Prvak upokojenske strane je zagrozil, da njegova stranka ne bo podprla rebalansa, če ne prejme zagotovila o usklajevanju pokojnin, Mramorju pa zažugal, da ne razume, da je koalicijska pogodba zaveza.
Spore v vladi je netila tudi prodaja Telekoma Slovenije. Mramor je zagovarjal prodajo Telekoma Slovenije britanskemu skladu Cinven. Junija letos je odločitev Slovenskega državnega holdinga (SDH), da sprejme Cinvenovo osnovno ponudbo za nakup Telekoma Slovenije, Mramor označil za logično in pričakovano. Na koncu je nakup, kot vemo, padel v vodo, saj si je Cinven premislil.
Če je Mramor moral popuščati Štruklju in Erjavcu, pa je žel zmage v boju s Švedi in Grki. Tako je bil v času dogovorov o rešitvi grške krize eden od najostrejših kritikov vlade Aleksisa Ciprasa. Ameriški časnik New York Times je pisal, da je bil prav slovenski finančni minister tisti, ki je predlagal grožnjo z začasnim izstopom Grčije iz evroobmočja. S tem začasnim grexitom je potem Grkom zagrozil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.
Vlada je odpoklicala tudi glavnega izvršnega direktorja, Nybergovega rojaka Torbjörna Manssona. Po besedah Nyberga je bila afera o previsokih plačah le izgovor za zamenjavo na vrhu DUTB, v ozadju naj bil med drugim spor glede družbe Sava Turizem. Prav tako je dejal, da so na Mramorja pritiskali, naj zamenja Manssona. Vlada je Nybergove trditve zanikala.