Kdo vse bo v Sloveniji prihodnji dve leti bolj reven

Proračun za leto 2014 je bil sprejet decembra lani, vendar ga je bilo treba spremeniti zaradi poslabšanja napovedi o gospodarski rasti v prihodnjem letu. Kot vemo, nam Evropska komisija za prihodnje leto napoveduje enoodstotno krčenje gospodarstva (obstajajo pa še bolj črnoglede napovedi). Po rebalansu bodo prihodki visoki 8,6 milijarde, odhodki pa 9,6 milijarde, torej bo proračunski primanjkljaj 2,9 odstotka BDP. Poraba bo torej morala biti v primerjavi z letošnjim letom za 500 milijonov evrov manjša. Proračuna v znamenju zategovanja pasu Še bolj bo treba zategniti pas leta 2015, saj bo treba doseči 2,4-odstotni primanjkljaj. Proračun bo imel 8,6 milijarde evrov prihodkov in 9,5 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj bo znašal 859 milijonov evrov. Dokaj optimistična proračuna glede na to, da nam Evropska komisija v že prej omenjenih jesenskih napovedih napoveduje 7,1-odstotni primanjkljaj prihodnje leto in 3,8-odstotni leta 2015.

Kdo vse pa bo moral zategniti pas? V prihodnjih dveh letih bo med drugim manj denarja za štipendije, družinske prejemke in starševska nadomestila, za transferje za zagotavljanje socialne varnosti, tudi nepridobitne organizacije in ustanove bodo morale zategniti pas. Manj bo tudi denarja za plače in druge izdatke, za subvencije podjetjem …

Tudi bolniki bodo občutili stroškovne reze. Varčevati bo treba pri naložbah, varstvu nezavarovanih oseb, delovanju nujne medicinske pomoči, presaditvi organov, delovanju javnega zdravstva. S prav tako manj denarja se bo moral zadovoljiti zdravstveni inšpektorat .

Zaželene mile zime in čim manj naravnih katastrof Stiskati bo treba tudi pesti, da se nam prihodnji dve leti ne pripeti kakšna večja naravna nesreča. Manj bo namreč proračunskega denarja za sanacijo škode po naravnih nesrečah, urejanju vodotokov … Tudi mile zime z manj snega bodo vsaj prihodnji dve leti zelo zaželene, saj bo manj denarja za zimsko službo in krpanje cest.

Varčevalo se bo tudi pri upokojencih. Pokojnine in tudi socialni transferji bodo ostali nespremenjeni do konca leta 2015, od upokojencev pa bodo letni dodatek tudi v prihodnjih dveh letih prejeli le tisti, katerih pokojnina ni višja od 622 evrov. Tudi ti zneski se ne bodo valorizirali in bodo ostali v takšni višini kot letos.

Kaj pa javni sektor? Določa se obveznost zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju. Torej prepoved nadaljnjega zaposlovanja v javnem sektorju in zmanjševanje števila prek upokojevanja. O rezih v baltskem slogu nihče (še) ne razmišlja. Manj blaginje za prebivalce podeželskih občin Zaradi proračunov so besni v občinah. Manj bo denarja za razvojno ogrožene občine, manj denarja bo tudi za sofinanciranje naložb v prihodnjih dveh letih. To je še zlasti pereča težava, ker bo denar od nepremičninskega davka (predvidoma 200 milijonov evrov na leto) prva leta večinoma odtekal v državno blagajno, šele potem je predvideno, da bodo svoj lonček lahko bolj pristavile tudi občine. Če ostanemo pri davkih: zvišani stopnji DDV (22 odstotkov in 9,5 odstotka) bosta veljali tudi prihodnji leti.