Četrtek, 25. 8. 2022, 10.22
1 leto, 8 mesecev
Kdo vse bo upravičen do draginjskega dodatka in kdaj ga bodo prejeli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,47
7
Po podatkih Surs je leta 2021 13 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji s svojimi dohodki shajalo s težavo, težko oziroma zelo težko. Z manjšimi težavami je mesec preživelo 26 odstotkov gospodinjstev. Dva odstotka gospodinjstev si nista mogla privoščiti primerno ogrevanega stanovanja, 28 odstotkov gospodinjstev pa ne bi moglo pokriti nepričakovanih izdatkov.
Kot je znano bo vlada zaradi dviga cen energentov uvedla enkratni energetski dodatek. V zakonodajni postopek je že vložila predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Gre za ciljno usmerjen ukrep, ki bo poleg že sprejetih ukrepov vlade za blažitev draginje ublažil vpliv draginje na socialno najbolj ogrožene prebivalce. Energetski dodatek se bo izplačal na podlagi veljavne odločbe, zato upravičencem ne bo treba vlagati vlog.
Ukrep je sprejet ob predpostavki, da bo šok začasen. Višina dodatka je odvisna od sestave posameznega gospodinjstva oziroma od števila članov.
Dodatek se bo izplačal na podlagi veljavne odločbe o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku vsem upravičencem, in sicer:
200 evrov za samske osebe,
200 evrov za družine z enim staršem, znesek pa bo za vsakega otroka povečan za 118 evrov oziroma za 59 evrov v primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo,
314 evrov za dvostarševske družine, znesek pa bo za vsakega otroka povečan za 118 evrov oziroma za 59 evrov v primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo, ter
314 evrov osebama, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok.
Pri pomoči gre za enkratni znesek in časovno omejeno pomoč
Gre za enkratni znesek ali časovno omejeno pomoč na gospodinjstvo pri plačilu položnic. Evropska komisija spodbuja države članice, da za ta namen uporabijo Sklad za podnebne spremembe.
Za izplačilo energetskega dodatka strankam vloge ne bo treba vložiti. Energetski dodatek se bo upravičencu izplačal samo enkrat, pri čemer se bo ugotavljanje izpolnjevanja pogojev na podlagi veljavne odločbe za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek izvajalo v obdobju od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023. Izplačilo energetskega dodatka bo mogoče v obdobju petih mesecev oziroma v obdobju ogrevalne sezone.
Vlada predlaga tudi izplačilo energetskega dodatka za invalide, ki imajo zaradi svoje oviranosti posebne potrebe na področju prehrane, bivanja in so zato lahko tudi še dodatno ogroženi. Tudi za njih predlagajo izplačilo 200 evrov.
Tudi invalidom za izplačilo energetskega dodatka ne bo treba vložiti vloge. Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev se bo izvajalo v obdobju od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023. Izplačilo energetskega dodatka bo prav tako mogoče v obdobju petih mesecev oziroma v obdobju ogrevalne sezone.
Prva izplačila novembra 2022
Če bo predlog zakona začel veljati oktobra 2022, bodo prva izplačila novembra 2022, kar bo državni proračun obremenilo skupno za okoli 35 milijonov evrov oziroma 27 milijonov evrov leta 2022 in osem milijonov evrov leta 2023.
Veliko tveganje, da bi prenehal ves izvoz iz Rusije
Zaradi posledic vojne v Ukrajini so tveganja na področju zagotavljanja energije izjemno velika. Največje tveganje, ki se pojavlja, je, da bi prenehal ves izvoz energije iz Rusije, kar bi prineslo nadaljnje naraščanje cen energije. Zaostrovanje v dobavnih verigah bo še naprej vplivalo na cene energije in na inflacijo cen življenjskih potrebščin. Republika Slovenija se močno zanaša na uvoz energentov in živil, kar predstavlja pomembno izpostavljenost. Poleg tega pandemija covid-19 v Evropi in njenem gospodarstvu ostaja prisotno tveganje.
13 odstotkov gospodinjstev shaja s težavo
Po podatkih Surs je leta 2021 13 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji s svojimi dohodki shajalo s težavo (težko oziroma zelo težko). Z manjšimi težavami je mesec preživelo 26 odstotkov gospodinjstev. Dva odstotka gospodinjstev si nista mogla privoščiti primerno ogrevanega stanovanja, 28 odstotkov gospodinjstev pa ne bi moglo pokriti nepričakovanih izdatkov. Leta 2018 je bilo v Sloveniji okoli 35 tisoč ali štiri odstotke gospodinjstev, katerih dohodek je bil nižji od praga tveganja revščine, hkrati pa so imeli nadpovprečno visoke izdatke za energijo, pri čemer nesorazmerno visoki izdatki za energijo lahko pomenijo, da gospodinjstva dajejo prednost izdatkom za energijo pred drugimi izdatki.
Finančni položaj gospodinjstev od druge polovice leta 2021 poslabšuje splošna rast cen. Cene življenjskih potrebščin so se močno zvišale v prvi polovici leta 2022 (za 8,2 odstotka). Dražili se niso le energenti, temveč tudi hrana ter drugo blago in storitve. Najbolj so se dvignile cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 16,9 odstotka), sledile so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 10,5 odstotka), prevoza (za 10,1 odstotka) ter rekreacije in kulture (za 9,5 odstotka).
Evropska komisija je ocenila, da naj bi se veleprodajne cene plina po zimskem obdobju umirile.
Kako to počnejo države v EU
Države EU za blažitev vpliva draginje v večini primerov uporabljajo kombinacijo politik, in sicer tistih, ki vplivajo na višino cen energije in tistih, ki vplivajo na dohodek gospodinjstev, zlasti ranljivih skupin. Vpliv na cene energije se izvaja predvsem preko znižanja davkov na energijo oziroma preko DDV. Pregled vrste ukrepov, ki so jih države sprejele od oktobra 2021, glede na to, ali gre za dohodkovno ali cenovno podporo, kaže, da je bilo največ ukrepov za podporo cenam. Vse države EU, z izjemo Bolgarije in Madžarske, uporabljajo tudi transferje ranljivim skupinam. Podroben pregled politik, ki se izvajajo glede na državo in politiko, je predstavljen v spodnji tabeli.
Vir: https://www.bruegel.org/publications/datasets/national-policies-to-shield-consumers-from-rising-energy-prices/
7