SiolNET. Novice Slovenija
5,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdo lahko izve, ali ga tožilec lomi?

5,85

termometer

Drago Šketa, okrožno tožilstvo v mariboru
Foto: Matej Leskovšek

Na tožilstvu ne vedo, ali so bile tri tožilke, v predalih katerih so obstale ovadbe zoper vplivnega poslovneža Roka Furlana, zaradi tega podvržene kakšnemu nadzoru. Danes pa mora tožilstvo ministrstvu za pravosodje poročati o aktualni zadevi, ko je sodišče zaradi domnevne zamude tožilke Blanke Žgajnar odredilo uničenje ključnih dokazov v zadevi zoper Zorana Jankovića.

Pravosodni minister Goran Klemenčič danes pričakuje poročilo o delu tožilke Blanke Žgajnar v primeru kazenskega pregona ljubljanskega župana Zorana Jankovića, na podlagi katerega se bo minister lahko odločil, ali bo uvedel nadzor nad delom tožilstva.

Kot smo poročali, naj bi Žgajnarjeva zamudila rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo, zato je preiskovalna sodnica odločila, da se vsi dokazi zoper Jankovića, pridobljeni s prisluhi, izločijo, zvočni posnetki pa izbrišejo. Ker gre za ključne dokaze, bi to pomenilo, da bi kazenska zadeva padla. 

Novi generalni državni tožilec Drago Šketa se je prejšnji teden v pogovoru za POP TV odločno postavil na stran tožilke in dejal, da je odločitev posledica tega, da si sodišče in tožilstvo različno interpretirata zakonodajo. Tožilstvo se bo pritožilo, je napovedal.

Tožilsko delo v primerih kazenskega pregona vplivnežev kroji podobo in vtis v javnosti o (ne)delovanju pravne države, ugotavljajo na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi Goran Klemenčič. Tožilsko delo v primerih kazenskega pregona vplivnežev kroji podobo in vtis v javnosti o (ne)delovanju pravne države, ugotavljajo na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi Goran Klemenčič. Foto: Matej Leskovšek

Serijsko padale ovadbe zoper Furlana

Rok Furlan velja za človeka, blizu družini Janković. Njegovo podjetje Sector beton je med drugim dobavljalo beton za gradnjo Stožic. Rok Furlan velja za človeka, blizu družini Janković. Njegovo podjetje Sector beton je med drugim dobavljalo beton za gradnjo Stožic. Primer Žgajnarjeve je torej še odprt, pred le nekaj tedni pa je portal Podcrto.si pisal o tem, kako se je tudi ljubljanskemu poslovnežu Roku Furlanu v preteklosti "uspelo izogniti pregonu v vsaj sedmih kazenskih zadevah, v katerih je bil obtožen davčne utaje, ponarejanja poslovnih listin, goljufije in celo nekakšnega napada na policista".

Štiri ovadbe so zastarale, za eno tožilstvo ni našlo dovolj dokazov, dve pa sta bili zavrženi, a po poročanju portala "na precej nenavaden način". Kot so navedli, so zadeve obravnavale tožilke Julijana Uhan, Maša Podlipnik in Alenka Erker Skulj.  

Vprašanja z urada na urad

Na ljubljansko okrožno tožilstvo smo naslovili vprašanje, kakšne ocene tožilskega dela so dosegale omenjene tožilke ter ali je bil zoper njih v preteklosti - nekatere ovadbe se nanašajo na že kar oddaljena časovna obdobja - sprožen kakšen disciplinski postopek.

Po tem, ko so sprva vprašanja spregledali, so nam po našem ponovnem pozivu s tožilstva sporočili, da Uhanova in Erker Skuljeva "že več let" nista zaposleni na tožilstvu, saj sta upokojeni, Podlipnikova pa je še zaposlena in je med drugim specializirana za kazniva dejanja neupravičene osebne preiskave, prisluškovanja ali snemanja ter zlorabe osebnih podatkov.

Glede vprašanj v zvezi z morebitnim nadzorom so nas napotili na Državnotožilski svet (DTS), organ, ki med drugim izvaja oceno tožilske službe (več o tem v spodnjem okvirju). Od tam so nas preusmerili na vrhovno tožilstvo.

Ne vodijo evidenc o disciplinskih postopkih

Na vrhovnem tožilstvu so v odgovorih ponovili, da Julijana Uhan in Alenka Erker Skulj nista več državni tožilki, Maša Podlipnik pa je še zaposlena na tožilstvu in je v zadnji oceni tožilskega dela dobila oceno, da "ustreza tožilski službi". Na vprašanje o morebitnih disciplinskih postopkih zoper tožilke so zapisali: 

"Vrhovno sodišče RS v skladu z 78. členom Zakona o državnem tožilstvu vodi centralno kadrovsko evidenco za državne tožilce in javne uslužbence državnega tožilstva, ki pa ne vsebuje podatka o sproženih disciplinskih postopkih zoper državne tožilce."

Iz odgovora je torej mogoče razumeti, da podatkov o disciplinskih postopkih ne vodijo. A pogled v zakon o državnem tožilstvu pokaže, da centralno kadrovsko evidenco za državne tožilce in javne uslužbence državnega tožilstva upravlja prav vrhovno tožilstvo, torej avtor zgornjega odgovora, in da se v evidenci med drugim beležijo tudi odločitve v disciplinskih postopkih. Ali torej tožilstvo podatke ima ali ne in če ne, zakaj ne, smo vprašali tožilstvo, včeraj pa odgovora nismo prejeli.

Na ministrstvu redkobesedni, tožilstvo proti "parcialnim" ocenam

Ker zakon navaja, da ima dostop do baz podatkov o delu tožilcev tudi ministrstvo, smo se obrnili tudi nanje, a so nam sporočili le, da naj se za odgovore obrnemo na državnotožilski svet oziroma vrhovno tožilstvo. Kot napisano, njihove odgovore še čakamo.

Na vprašanje, ali je sistem nadzora tožilskega dela po njihovi oceni učinkovit in pregleden, na ministrstvu niso odgovorili.

Nekdanjega prvega tožilca v državi Zdenka Fišerja moti, če ocene tožilskega dela temeljijo na zelo omejenem naboru zadev. Nekdanjega prvega tožilca v državi Zdenka Fišerja moti, če ocene tožilskega dela temeljijo na zelo omejenem naboru zadev. Foto: Tomaž Primožič/FPA Omenimo, da tudi zadnji letni poročili tožilstva za predlansko in lansko leto ne omenjata disciplinskih postopkov, disciplinskega tožilca ali disciplinskega sodišča in ne vsebujeta statistike o teh postopkih.

Je pa generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki ga je letos zamenjal Drago Šketa, v lanskem poročilu kritičen do odnosa medijev oziroma javnosti do tožilskega dela, ki ga je sam ocenil kot dobro. V uvodu letnega poročila je zapisal takole: 

Ocene tožilskega dela, ki se včasih slišijo, pa najsi so njihovi avtorji iz različnih organov in organizacij, vključno s politiko, iz medijev ali gre za posameznike, so neredko parcialne, pavšalne in interesno pogojene. Pogosto temeljijo na zelo omejenem naboru zadev ali celo na eni sami, napačno razumljeni in zlonamerno interpretirani, včasih celo na takšni, ki se nanaša na avtorja samega ali na njegov interesni krog. 

Kdo gleda pod prste tožilcem?

sodišče Iustitia Foto: Thinkstock Zakonodaja ščiti tožilce, ki morajo biti pri svojem delu samostojni - če menijo, da je samostojnost kršena, se lahko pritožijo Državnotožilskemu svetu (DTS). Na drugi strani pa zakon predvideva nadzorstvene mehanizme za tožilsko delo, ki jih imajo DTS, vodstvo tožilstev in ministrstvo.

1. Strokovni nadzor: V okviru strokovnega nadzora, ki ga odredi generalni državni tožilec, opravljajo pa ga višji in vrhovni tožilci, pregledujejo in ocenjujejo zakonitost in pravočasnost dela, smotrnost uporabe procesnih pooblastil ter pravilnost strokovnih odločitev glede na uveljavljeno politiko pregona in izdana splošna navodila.

2. Disciplinski tožilec in sodišče (prvostopenjskega sestavlja šest tožilcev in trije sodniki, ki jih imenuje DTS, drugostopenjsko pa dva vrhovna tožilca in še štirje sodniki) lahko sankcionirata tožilca, če ta stori kaznivo dejanje, a tudi na primer, če

- "nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno" opravlja delo,

- več kot tri mesece zapored iz neopravičenih razlogov "ne doseže pričakovanih delovnih dosežkov po obsegu, kakovosti ali uspešnosti ali pričakovanega časa za posamezna procesna opravila",

- krši z zakonom in Državnotožilskim redom določen vrstni red oziroma prednostno obravnavanje zadev.

Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo vodja državnega tožilstva, pri katerem državni tožilec opravlja državnotožilsko službo, generalni državni tožilec, Državnotožilski svet in minister. Mogoče sankcije so pisni opomin, zmanjšanje plače, ustavitev napredovanja, premestitev na drugo državno tožilstvo ali prenehanje funkcije državnega tožilca.

3. Za tožilca je pomembna tudi beseda državnotožilskega sveta (DTS), ki opravlja nadzor in oceno dela posameznega tožilca, na podlagi katere potem odločajo o pogojih za njegovo (ne)napredovanje. V prvih treh letih tožilskega dela je nadzor opravljen vsako leto, pozneje na vsaka tri leta. Kaj vse pri oceni dela upošteva DTS, je navedeno v merilih za kakovost dela tožilcev, v okviru katerih ocenjevalec presoja:

- delovne sposobnosti in strokovno znanje: med drugim sposobnosti logičnega in analitičnega razmišljanja ter ustnega in pisnega izražanja,

- osebnostne lastnosti: varovanje ugleda državnega tožilstva in tožilca ter vedenje v skladu s kodeksom etike, odgovornost, zanesljivost, preudarnost,

- socialne veščine: odnos do sodelavcev, drugih organov, s katerimi sodeluje, ter strank v postopkih,

- sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta (samo za vodilne kadre): zakonitost, učinkovitost, ekonomičnost in uspešnost pri vodenju.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 39
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin