Sreda, 3. 6. 2020, 10.09
3 leta, 10 mesecev
Podporo Teršku napovedujejo tudi v SMC, pogojno v SAB #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,79
24
Kandidata za ustavnega sodnika Andraža Terška bo podprlo tudi osem poslancev SMC, je sporočila vodja poslanske skupine Janja Sluga. O podpori temu kandidatu se bodo po besedah predsednice Alenke Bratušek pogovorili še v SAB. Teršku se tako nasmiha potrebnih 46 glasov, saj ga podpirajo še v SD, LMŠ, Levici in SNS, ki imajo 37 glasov, ter del DeSUS.
Janja Sluga je v današnji izjavi novinarjem spomnila na to, da ne podpirajo druge kandidatke Barbare Zobec. Spoznavni razgovor z njo namreč po besedah Sluge ni potekal tako, kot bi si poslanci želeli. "Nekatera njena stališča, tudi do prihodnjih kolegov na ustavnem sodišču, so bila takšna, da smo ocenili, da je bolje iskati drugega kandidata," je pojasnila. Napovedala je, da bodo Andražu Teršku namenili vseh osem poslanskih glasov, poroča STA.
Teršek za SAB pogojno sprejemljiv
Podpora SAB je še negotova. Zobčeve ne podpirajo, po ocenah Bratuškove pa bi lahko v naboru prijavljenih za ustavnega sodnika dobili boljšega kandidata, kot je Teršek, ki je za SAB pogojno sprejemljiv. Ali ga bodo podprli, se bodo v poslanski skupini še pogovorili, je povedala Bratuškova. Po njenih besedah se morajo tudi pogovoriti, kaj so sploh alternative.
V SDS podpirajo Zobčevo, ki so jo kot sprejemljivo ocenili tudi v NSi.
Kandidata za ustavnega sodnika sta se danes javno predstavila v predsedniki palači. Predsednik Borut Pahor je predlagal Terška in Zobčevo, za zdaj pa nobeden od njiju še nima zadostne podpore med poslanci.
Izvoljeni kandidat bo na ustavnem sodišču nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji 14. julija poteče devetletni mandat. Predsednik Pahor je zato 14. februarja objavil javni poziv za zbiranje predlogov mogočih kandidatov za prosto mesto sodnika na ustavnem sodišču, na katerega je prispelo sedem kandidatur - poleg Terškove in Zobčeve so prispele tudi kandidature Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana in Janeza Pogorelca.
Teršek: Prizadeval si bom za ohranitev dosežene ravni ustavnopravne zaščite človekovih pravic
Teršek si bo v primeru izvolitve za ustavnega sodnika prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti dodatno širi in povečuje. "To je namreč temelj mojega dosedanjega in prihodnjega dela, kjer koli že bom," je po poročanju STA dejal v predsedniški palači.
Kot je s svoji predstavitvi povedal Teršek, je sam naklonjen pozitivnemu ustavno-sodnemu aktivizmu, ki predstavlja prizadevanja sodnika, da bi se že dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohranila in se ne bi zniževala oziroma bi se celo širila in povečevala, posebej ko gre za vprašanje ekonomskih in socialnih pravic ter človekovega dostojanstva. To je tudi nasploh temeljna značilnost njegovega dosedanjega in tudi prihodnjega dela, je dejal.
Poudaril je, da se je za kandidaturo za ustavnega sodnika odločil, ker je po vrsti pritožb, mnenj in analiz, ki jih je večinoma napisal brezplačno, ugotovil, da je njegovo delo začelo dobivati obrise "nečesa podobnega, kot je filozofsko-psihološko svetovanje". Zato želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču skupaj s preostalimi sodniki sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče. "Da prevzamem privilegij odgovornosti za odločanje," je dejal.
Janševega mnenja ni želel komentirati
Mnenje premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji eno najbolj spolitiziranih ustavnih sodišč do zdaj, ni želel komentirati, saj mu to, kot je dejal, onemogoča položaj, v katerega ga je postavila kandidatura za ustavnega sodnika.
Na splošno pa ne razume poskusov, da bi pri nas vse, kar počnejo ustavno sodišče ali posamezni ustavni sodniki, etiketirali z nalepkami levo ali desno. "Tovrstnih etiket ne uporabljam in jih tudi ne razumem. Nihče mi tudi še ni pojasnil, kaj točno pomenita oziroma kaj točno pomeni biti levi ali desni," je dejal. Ustavno sodišče je po njegovih besedah profesionalna institucija, zato mora biti edino merilo za presojanje njenega dela ustavnopravna prepričljivost njegovih odločitev, piše STA.
Zobčeva: vodilo mojega dela je zavezanost varovanju človekovih pravic
Zobčeva je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice "pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine," piše STA.
Kot je povedala Zobčeva, se je za kandidaturo med drugim odločila, ker meni, da mora biti ustavno sodišče uravnoteženo, kar pomeni, da mora imeti tako ustrezno število teoretikov kot praktikov. Sama je kot sodnica na vrhovnem sodišču praktik, zato je prepričana, da bi lahko s svojimi izkušnjami "bistveno prispevala h kakovosti sicer teoretično dobro podkrepljenega ustavnega sodišča".
Zobčeva meni, da je dobro, da ustavno sodišče obravnava veliko število pritožb: "Ker če so človekove pravice opisane samo v ustavi, je to le gola črka na papirju. Če hočemo, da bodo človekove pravice uresničene, morajo imeti ljudje pravico do pravnega sredstva."
Utrinki s predstavitve Barbare Zobec:
Očitki o tem, da naj bi bila "trdo jedro SDS"
Odgovorila je tudi na očitke, da naj bi bila "trdo jedro SDS", kar naj bi dokazovale zadeve Sikošek, Kangler in Novič, v katerih je na vrhovnem sodišču odločala kot sodnica poročevalka. "Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Res je, da poročevalec pripravi vse potrebno za razsodbo, a na koncu mora biti odločitev usklajena z večino ostalih članov senata," je dejala.
Kot sodnica poročevalka na leto odloča v več kot 100 zadevah. "Če delam 18 let, je to v okoli dva tisoč zadevah. Nobenega dvoma ni, da je bilo v tem času ugodeno tudi komu iz leve politične opcije," je dejala. Nasploh, razen, ko je šlo za zadevo Kangler in Patria, ni vedela, komu politično pripadajo posamezni obdolženci, je dejala.
Nekateri mediji so ji očitali tudi udeležbo na pravnem simpoziju združenja The Federalist Society v ZDA, ki naj bi močno zastopalo republikansko interpretacijo prava. Po besedah Zobčeve gre za najštevilčnejšo pravniško organizacijo v ZDA, med njenimi člani pa je tudi pet od devetih ameriških zveznih vrhovnih sodnikov, njenih dogodkov pa se udeležujejo tudi sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice. Glede izjave premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji enega najbolj spolitiziranih sodišč, pa se ni želela opredeliti. Kot je dejala, ima vsak pravico do svojega mnenja.
65-letna Barbara Zobec je leta 1979 diplomirala na Pravni fakulteti. Istega leta se je zaposlila kot pripravnica na Javnem tožilstvu na območju Ljubljane. Leta 1981 je opravila državni pravniški izpit in postala strokovna sodelavka na javnem tožilstvu.Tri leta pozneje je svojo karierno pot nadaljevala kot kazenska sodnica na Temeljnem sodišču v Ljubljani. V devetdesetih letih je nato postala sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Leta 2002 je postala vrhovna sodnica na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča, šest let kasneje pa pridobila še naziv svetnice. Zadnjih deset let je opravljala delo namestnice vodje tega oddelka.
Poleg dela na sodišču je z referati s področja kazenskega prava in kazenskega procesnega prava sodelovala na različnih konferencah, seminarjih in sodniških šolah. Je tudi dolgoletna izpraševalka za področje kazenskega prava in članica stalne izpitne komisije za opravljanje pravniškega državnega izpita, piše stran Katoliškega inštituta Fakulteta za pravo in poslovne vede.
Portret Terška:
Andraž Teršek je pred kratkim dopolnil 45 let. Je doktor pravnih znanosti, predava na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru ter na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.
Na začetku svoje poti je po koncu diplome leta 1998 opravljal sodniško prakso na ljubljanskem okrožnem sodišču, odvetniško prakso pa je opravil pri odvetniški družbi Čeferin. Konec leta 2007 je uspešno opravil strokovni izpit za naziv s področja ustavnega prava, upravnega prava in prava EU.
Teršek se ukvarja predvsem z ustavnim pravom, demokracijo, človekovimi pravicami, svoboščinami ter sociološkimi in filozofskimi vidiki prava. Pred dvema letoma je bil konec leta 2018 že v igri za ustavnega sodnika. Takrat je svojo kandidaturo na koncu umaknil.
24