Karl Erjavec: Slovenija bi lahko podprla obvezne kvote za begunce

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je na začetku poletja napovedal vročo politično jesen, a ga je presenetilo tropsko politično poletje. Arbitražna afera, škandal s potratnimi diplomati, zdaj pa še kritike računskega sodišča na račun Irene Majcen z ministrstva za okolje in prostor, s katerega se je moral Erjavec pred leti posloviti zaradi iste zadeve, znamenitih "kant", kot bi rekel zdajšnji zunanji minister.

V intervjuju za Planet Siol.net je Erjavec odgovarjal na vprašanja, kaj si misli o dveh tujih botrih arbitražnega sporazuma, o novih poslanskih prestopih, o svojem odstopu in o morebitnem zaprtju avstrijske meje za begunce, če bi se begunski val preusmeril proti Sloveniji.

Erjavec nam je še razložil, zakaj je stranka upokojencev motnja v političnem sistemu, zakaj bi se moral poslanec Janševe SDS Vinko Gorenak kot intelektualec zamisliti nad svojimi izjavami in kaj lahko povzroči politični nemir, ki bi lahko pripeljal do padca vlade Mira Cerarja.

Meteorološkega poletja je konec. Kako se počutite v vroči politični jeseni? Najprej moram reči, da sem doživljal zelo vroče poletje, na katerega nisem računal. Presenetila me je arbitražna afera, vendar sem prepričan, da bo afera minila in da se bo arbitražni postopek nadaljeval.

Vroča bo tudi jesen, a ne samo zaradi proračunske razprave. Če se bo migracijski val preusmeril proti Hrvaški in Sloveniji, lahko dobimo še eno vročo temo.

V DeSUS ste snubili poslanko Zavezništva Alenke Bratušek Mirjam Bon Klanjšček. Pričakujete okrepitev v svoji poslanski skupini? Zelo sem zadovoljen, da je k nam prestopil poslanec Peter Vilfan, ki je ugledna oseba in športnik ter bo veliko prispeval k delu poslanske skupine.

Poslanke Mirjam Bon Klanjšček nismo nikoli odkrito vabili, rekli pa smo, da so ji vrata v DeSUS odprta, če bo razmišljala o tem, da bi spreminjala poslansko skupino. Z njo zelo dobro sodelujejo na lokalni ravni. Je poslanka, ki zastopa podobna stališča kot DeSUS, a je od nje odvisno, kako se bo odločila. Kolikor vem, ne razmišlja o tem, da bi kamorkoli prestopila.

Dali ste ji vedeti, da ste odprti za njen prihod? Da, ker tudi v nastopih v državnem zboru zastopa podobna stališča kot DeSUS.

Pred poletjem ste napovedovali nove premike med poslanskimi skupinami. En poslanec je odšel iz Stranke modernega centra (Bojan Dobovšek) in ker je v tem sklicu parlamenta veliko novih poslancev, ne bi bilo nič nenavadnega, če bi še kdo zapustil kakšno poslansko skupino. Vprašanje pa je, ali se bo to dogajalo zdaj ali pozneje. Več verjetnosti za to je, ko se bo mandat bližal koncu.

Torej za zdaj ne pričakujete kakšnih večjih premikov? Pustimo se presenetiti. Nikoli se ne ve.

Zaradi novega poročila računskega sodišča je na tnalu vaša ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Najprej bi rad povedal, da so pred leti to temo izkoristili za to, da so obračunali z menoj in da sem moral odstopiti. Da zadeva ni preprosta, kaže tudi to, da po šestih letih ni urejena. Postavlja se mi tudi vprašanje, ali imamo ustrezno zakonsko podlago. Upam, da tega ne bodo izkoriščali za politični obračun z ministrico, ki dobro opravlja svoje delo.

Ministrice torej ne daste, če bi se pojavile zahteve za zamenjavo? Potem naj ta standard velja vedno in povsod. Ta problematika v tem trenutku ni najbolj ključna. Večje težave imamo na drugih področjih, pa se ne zgodi nič.

Kot zunanji minister ste zaradi arbitražne afere oslabljeni. Opozicija napoveduje interpelacijo. Če arbitražno sodišče ne bi nadaljevalo svojega dela, bi bili za to objektivno odgovorni.

O objektivni odgovornosti bo odločal predsednik vlade Miro Cerar. V tem trenutku meni, da je ni. Če se arbitražni postopek ne bi nadaljeval, bi bila to nova okoliščina in premier bi takrat ocenjeval, ali vidi elemente objektivne odgovornosti.

Pravite, da bo arbitražno sodišče nadaljevalo delo. Boste sami razmislili o odstopu, če ne bo? To je hipotetično vprašanje, zato nanj ne bom odgovoril. Glede na to, da nas je sodišče pozvalo k imenovanju nadomestnega arbitra, kaže, da ima namen nadaljevati postopek.

Kritizirali so vas zaradi nepremišljenih izjav, recimo zaradi intervjuja na lokalni velenjski televiziji. Bi takšne izjave ponovili? Tam nisem povedal nič novega. Arbitražni sporazum določa, da je treba določiti stik Slovenije z odprtim morjem. To sem zelo jasno povedal in dodal, da so moji dobri občutki močnejši zaradi pogovorov z našimi odvetniki.

Moramo vedeti, da Hrvaška leta 2009 ni prav z velikimi veseljem podpisala arbitražnega sporazuma, ker je bil podpis nekako tudi pogoj za njeno članstvo v EU. Na hrvaški strani obstaja nekakšna zavest, da je sporazum morda neugoden. Sam pa vem, da bomo vsi nezadovoljni ne glede na to, kakšna bo arbitražna odločitev.

Lahko bi rekli, da smo imeli dva botra tega sporazuma, lahko rečete tudi dva pomembna mednarodna dejavnika, ZDA in Vatikan. Američani so se po aferi oglasili tako, da so Slovenci njihove besede interpretirali kot podporo Sloveniji, ameriški veleposlanik na Hrvaškem pa je govoril na način, da so bili zadovoljni tudi Hrvati. Vatikan molči. Kako to komentirate? Pomembno je, kaj bo storilo arbitražno sodišče. Gotovo pa je dobro, če obstaja tudi močnejša mednarodna podpora arbitražnemu postopku, in mislim, da lahko govorimo o tem.

Kakšno politiko do beguncev bo Slovenija zastopala v EU v prihajajočih razpravah? Pred tedni je zavrnila predlog o obveznih kvotah za sprejem beguncev, ki se zdijo najpravičnejša rešitev v skladu z načelom solidarnosti. Slovenija bo delovala solidarno. V nekem trenutku smo bili proti zavezujočim kvotam. A to odločitev smo sprejeli, ko kriza še ni izbruhnila, mislim predvsem na balkansko pot. To stališče se lahko spremeni. Prepričan sem, da bi lahko Slovenija zaradi solidarnosti podprla obvezne kvote.

Zdi se, da Slovenija nima svoje politike, da čaka na stališča drugih držav EU, čeprav ima izkušnje z begunci z območja nekdanje Jugoslavije. Ne gre za enake izkušnje. V devetdesetih letih je šlo za to, da so se ljudje umaknili z vojnih območij in čakali, da bo konec vojne in da se bodo čim prej vrnili. Pri nas so imeli tudi sorodnike in prijatelje ali pa so delali v Sloveniji.

O očitku o naši politiki: težava je, da tudi EU nima celovite politike do tega vprašanja. S takšno krizo se še nismo spopadali. V devetdesetih letih so begunci večinoma želeli ostati v Sloveniji, iz madžarske, makedonske in srbske izkušnje pa vidimo, da so ciljno usmerjeni, želijo predvsem v Nemčijo in Veliko Britanijo.

Pripravljamo se na to, da se bo begunski val preusmeril na Slovenijo. Če jih bo več deset tisoč, potrebujemo celovit pristop EU v smislu tehnične pomoči in financiranja. Potrebujemo pa tudi dogovor, koliko beguncev lahko sprejmejo posamezne države. Sistem kvot bo gotovo potreben, če želimo zagotoviti solidarnost v EU.

Drži, da v Avstriji razmišljajo o zaprtju meje v primeru preusmeritve begunskega vala prek Slovenije in Hrvaške? Predlagam tako: ker se to ni zgodilo, počakajmo na odločitve na ravni EU. Če bi se to zgodilo, bi to povzročilo veliko težav, ker bi se ljudje zadržali v Sloveniji.

Makedonski zunanji minister Nikola Poposki mi je povedal, da pri njih mejo dnevno prečka tri tisoč ljudi. Če bi se to dogajalo na hrvaško-slovenski meji, je to povsem nov položaj, zato je zadnji čas, da v EU najdemo skupne rešitve in solidarno pomoč.

Makedonci so do zdaj prejeli 80 tisoč evrov pomoči, kar zadostuje za dan oskrbe z vodo. Ocenjujejo, da je strošek z begunci milijon evrov na dan. Če ne bo solidarnosti, se lahko razmere zapletejo.

Pričakujem, da bo EU sprejela odločitve, če ne želimo, da bodo razmere postale neznosne.

V intervjuju za Dnevnik ste rekli, da je DeSUS motnja v političnem sistemu. Kaj naj bi to pomenilo? Vedno nam očitajo, da smo stanovska organizacija in da imamo samo ozke programske cilje.

Motnja smo tudi zato, ker smo bili v zadnjih desetih letih vedno pomembni pri odločanju o tem, kakšna bo koalicija.

Ali niste stranka ozkih interesov? Saj skoraj v vsaki izjavi omenjate pokojnine in regres za upokojence. To sta pač ekskluzivna cilja stranke DeSUS, a v našem programu imamo vse tisto, kar potrebuje vsaka stranka. Imamo socialdemokratski program, varujemo socialno državo. Nismo za to, da bi opustili javno zdravstvo ali šolstvo, zadnje recimo ni povezano z upokojenci.

Pravite, da želi predsednik SDS Janez Janša zrušiti vlado. Ali ni to običajna politika za glavno opozicijsko stranko? Že prvi dan je napovedal, da v enem letu te vlade ne bo več.

Če on napoveduje, kaj bo z vami, kaj vi napovedujete njemu v opoziciji? Ne bom napovedoval. Izjava poslanca SDS Vinka Gorenaka kaže na to, kdo je tarča SDS, cilj pa je predsednik vlade Miro Cerar.

Na katero izjavo mislite? Na Gorenakovo izjavo v Odmevih, da imamo klovna na ministrstvu za zunanje zadeve. Ta izjava je nespodobna za nekoga, ki je intelektualec.

Če se os med SMC in DeSUS oslabi, se takoj pojavijo politični nemir in nestabilnosti. Takšne razmere lahko hitro pripeljejo do padca vlade.