Kakšne usmeritve je sprejela SDS, je zaenkrat še skrivnost

Katere so te usmeritve in kakšne bodo aktivnosti za njihovo realizacijo, še ni razkril, dejal je, da bo stranka javnost o tem sproti obveščala.

EPP je ta teden izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji. Soglasno je sprejela resolucijo z več sklepi, v katerih je med drugim izrazila zaskrbljenost zaradi obsodbe prvaka SDS Janeza Janše. V EPP upajo, da bo obravnava Janševe pritožbe na sodišču druge stopnje v treh mesecih.

Na resolucijo sta možni dve vrsti odzivov - evropski in ukrajinski In kot je danes povedal Janša, je svet stranke obravnaval tudi burne odzive na resolucijo v Sloveniji. Pri tem je Janša člane sveta seznanil s pozivom enega od podpredsednikov EPP, ki je Janši dejal, naj pozorno spremljajo odzive. Na podlagi teh odzivov pa bo Evropa lahko dodatno presodila, kakšna je situacija v Sloveniji in koliko je ta resolucija zadela bistvo.

Omenjeni podpredsednik mu je dejal, da sta na resolucijo možni dve vrsti odzivov - evropski in ukrajinski. Evropski bi bil, da bi resolucijo enostavno sprejeli na znanje, je pojasnjeval Janša. Vsak poziv k spoštovanju pravne države in rokov je dobrodošel, je Janša povzel besede omenjenega.

"Sami lahko ugotovite, kakšen je bil ta odziv v Sloveniji" Ukrajinski odziv pa je, da je resolucija, "ki poziva k poštenemu in nepristranskemu sojenju, na dokončanje reform in tranzicije", razglašena za vmešavanje v notranje zadeve, za pritisk na neodvisno sodstvo in za nesprejemljivo "soljenje pameti" iz tujine. Če se bo to zgodilo, bo le še dodaten dokaz, da je ta resolucija zadela bistvo in da so morda bili še preblagi. "Sami lahko ugotovite, kakšen je bil ta odziv v Sloveniji," je poudaril.

Tukaj se je zahvalil predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši, generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in pravosodnemu ministru Senku Pličaniču, "ki so s svojim reakcijami dodatno dokazali, da analize, ki so jih sprejemali v SDS, držijo".

V SDS presenečeni nad teatrom Na svetu so danes obravnavali tudi zadnje dogajanje v državnem zboru, torej glasovanje o proračunu in nepremičninskem davku ter "dodatno zadolžitev države v ozadju" in izglasovano zaupnico vladi. Nekoliko so presenečeni nad tem "teatrom, ko se za zmago razglaša sprejetje krivičnega in škodljivega nepremičninskega davka in ko se za etapno zmaga razglaša najem kredita za dodatno milijardo in pol oziroma izdajo triletnih obveznic".

Slovenski davkoplačevalci bodo morali v prihodnjih treh letih, tako Janša, namreč za ta kredit plačati skoraj 220 milijonov evrov obresti. Kredit se je po njegovih besedah najelo po več kot 4,7-odstotni obrestni meri, medtem ko se denimo Španija zadolžuje po 1,7-odstotni meri, Hrvaška pa po 4,05-odstotni.

Janša: Dobronamerni nasveti opozicije so naleteli na gluha ušesa Tukaj Janša ugotavlja, da so dobronamerni nasveti in pripravljenost na pomoč, ki so jih izrazili v opoziciji pred in med sprejemanjem proračuna, naleteli na gluha ušesa. Poudaril je, da je Sloveniji na voljo denar Evropske centralne banke, za katerega velja obrestna mera 0,25 odstotkov. Zato se SDS zdi zadolževanje ob tako visokih obrestnih merah pri omenjeni alternativi škandal.

Janša je zato predsedniku republike Borutu Pahorju poslal pobudo, da bi se koordinacija predsednikov parlamentarnih strank, ki se bodo sestali v prihodnjih tednih, resno soočila tudi z dilemo, ali se bo Slovenija v prihodnje zadolževala poceni ali drago.

Pahorju je predlagal tudi, naj vlado zaprosi za izračune obeh scenarijev in bomo tako pred seboj imeli posledice ene ali druge možnosti. Po njegovem tudi ne zdrži primerjava z zadolžitvami v preteklih letih, saj takrat poceni sredstev iz evropskega reševalnega mehanizma za banke ni bilo na voljo.