Predsednik republike Borut Pahor si želi, da bi na sestanku s predsedniki strank "nekaj storili skupaj". Predsednik je ambiciozen, saj odnosi med strankami niso rožnati, stališča pa dokaj različna.
Borut Pahor je današnji sestanek sklical, ker meni, da bi lahko prišlo do dogovorov pri spremembi volilne zakonodaje in ukrepov za izhod iz krize. Zaradi petkovega odstopa vodstva protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča naj bi posebno pozornost namenili tudi vprašanjem krepitve pravne kulture in pravne države.
Poenotenje o že sprejetem
Težko je verjeti, da bi sestanek lahko prinesel kakšne bistvene premike. Pri ukrepih za izhod iz krize je opozicija do vladne politike izrazito kritična, res pa je, da Pahor predlaga poenotenje o dokumentu, ki je že v Bruslju. Parlamentarne stranke naj bi namreč podprle izvedbo programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa, ki ga je vlada Evropski komisiji poslala maja letos.
Splošnost je lepa čednost?
Precej splošen dokument, Dogovor o sodelovanju za izhod iz krize, torej predvideva sodelovanje strank pri oblikovanju in sprejemanju ukrepov za oživitev gospodarske rasti in strukturnih sprememb. Gre za sanacijo bančnega sistema, privatizacijo, upravljanje državnega premoženja, reforme zdravstva, visokega šolstva, javnega sektorja in javnega naročanja, zmanjšanje brezposelnosti mladih in zakon o izvedbi fiskalnega pravila.
Nedosegljiva dvotretjinska večina
Še manj verjeten je dogovor glede spremembe volilnega sistema, saj je za to potrebna dvotretjinska večina. Predsedniki strank bodo imeli na mizi predlog o proporcionalnem volilnem sistemu z dvigom praga za vstop v parlament s štirih na pet odstotkov in absolutnim preferenčnim glasom. To pomeni, da bi volivci dali prednostni glas enemu od kandidatov znotraj ene strankarske liste. Tisti kandidat na listi, ki bo prejel največ prednostnih glasov, bo izvoljen v državni zbor.
SDS, SLS in še kdo
A SDS po drugi strani predlaga dvokrožni večinski sistem, pomisleke imajo tudi v SLS in že to je dovolj, da spremembe ne bodo sprejete, saj imata samo ti dve stranki 32 poslanskih glasov, torej več kot tretjino. Tu ne omenjamo zadržkov nekaterih drugih strank.
Boj proti korupciji brez KPK
Najmanj razlik je morda pričakovati pri vprašanju boja proti korupciji, čeprav so prav parlamentarne stranke ne glede na politično barvo najmanj imune proti temu pojavu. Tu sicer izstopa SDS glede odnosa do Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), saj je recimo vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Jože Tanko v odzivu na odstop senata KPK dejal, da bi bilo najbolje sprejeti zakon o ukinitvi komisije, češ da je "unikum v okviru ureditev evropskih demokracij".
3
