Sobota, 13. 4. 2019, 17.54
5 let
Kako so se mladi Slovenci lotili globalne težave krčenja gozdov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,70
2
V domačem obrtniškem podjetju se je pojavila ideja o globalnem projektu sajenja dreves na najbolj prizadetih območjih Indonezije in Madagaskarja. Štirje mladi fantje so odgovornost do narave želeli deliti tudi z drugimi ljudmi in tako je nastala zapestnica Treecelet, z nakupom katere poskrbite za posaditev petih avtohtonih drevesnih vrst in tako pomagate pri obnovitvi uničenih ekosistemov.
Zgodba o ekološki zapestnici se je začela kar v krogu domačega mizarskega podjetja Hrovat, v katerem zdaj ustvarja že tretja generacija. Lani je podjetje postalo prvi nevtralni obrtniški obrat v Sloveniji, kar pomeni, da "že v mizarstvu posadimo več dreves, kot jih porabimo za svoje produkte", je pojasnil Miha Hrovat, idejni vodja projekta Treecelet.
Dobre ideje želeli širiti med ljudi
S sajenjem dreves tako kompenzirajo tudi ves izpust ogljikovega dioksida, ki je potreben za delovanje mizarstva, vse od proizvodnega procesa do logistike. "Občutek pri tem je bil res neverjeten, zato smo se odločili, da idejo sajenja dreves razširimo tudi med ljudi, " je o ideji povedal Miha.
"Iskali smo načine, kako bi lahko to naredili, in domislili smo se, da nam to lahko uspe z zapestnicami," je razložil in dodal, da v družini, kjer so že vse življenje v stiku z lesom in naravo, čutijo odgovornost do nje.
Fantje, ki ljubijo naravo
Ekipo Treecelet sestavljajo štirje mladi fantje, prav vsi pa so strastni ljubitelji narave. V projektu poleg Mihe sodelujejo tudi njegov brat Jaka, Domen, ki je tudi del mizarstva, in pa potovalni navdušenec Žiga, ki je imel na svojih potovalnih dogodivščinah priložnost videti, kako uničena je lahko narava.
Kvartet, ki sestavlja projekt Treecelet.
Sami pravijo, da smo lahko v "naši prelepi Sloveniji morebiti kar malo zasanjani in se pogostokrat niti ne zavedamo, kako hudo je lahko nekje, kjer gozdovi izginjajo. Pomanjkanje dreves na svetovni ravni bistveno vpliva na podnebne spremembe, ki jih občutimo povsod".
S sečnjo gozdov ne uničujemo samo ekosistema
"Deforestacija prinaša poplave, erozijo zemlje, izginjanje živalskih in rastlinskih vrst, zato je treba ljudem povedati, da ni povsod tako, kot je pri nas, kjer te težave še ni," je povedal Miha.
"Z nakupom zapestnice posameznik ne posadi le dreves, ampak dobi tudi lep spominek, s tem pa širi ozaveščenost." Kot cilj so si fantje zastavili milijon dreves, vendar pa ambiciozno priznavajo, da si želijo še večjo številko, na primer 10 milijonov na novo posajenih dreves na najbolj uničenih območjih.
V Indoneziji velik problem predstavlja požig gozdov in uničevanje tamkajšnjega ekosistema.
Ker ima Slovenija enega izmed najvišjih odstotkov gozdnih površin na svetu in še ne pozna težav zaradi deforestacije, so se fantje osredotočili na globalno raven, kjer so težave veliko večje. Zavedajo se namreč, da ima položaj na drugih koncih sveta neposredne učinke na domače podnebne razmere in gozdove.
"Odločili smo se, da najprej pomagamo tam, kjer je pomoč nujno potrebna, vendar pa iščemo tudi načine, kako bi lahko trajno pomagali slovenskim gozdovom," so ob tem omenili tudi, da se zelo radi udeležujejo prostovoljnih akcij, kot je na primer Pomladimo gozdove.
Drevesa za območja, ker so razmere kritične
Kljub temu, da že iščejo načine, kako pomagati domačim gozdom na vsakodnevni ravni, se pri svojem projektu trenutno osredotočajo na kraje, ker so razmere že resnično kritične. "Trenutno sadimo v Indoneziji in na Madagaskarju, toda takšnih območij je res ogromno, med njimi so na primer Nepal, Haiti in Etiopija."
"Indonezija je zaradi požiga gozdov tretja po izpustu CO2 na svetu, takoj za Kitajsko in ZDA. Madagaskar je recimo izgubil že od 80 do 90 odstotkov svojih gozdov in je že skorajda povsem gol," pravi Miha.
Fantje so se povezali z organizacijo Eden Reforestation Projects. Z vsakim nakupom zapestnice darujejo prispevke, s katerimi nato ekipa lokalnih delavcev poskrbi za sajenje dreves na območjih, ki so zaradi deforestacije najbolj prizadeti. Drevesa, ki jih posadijo, so avtohtone vrste, ki prevladujejo v tamkajšnjih ekosistemih, večinoma pa gre za saditev mangrov.
Ker so donacije za ekipo fantov stoodstotno obvezujoče, ni bojazni, da prispevek ne bi prišel tja, kamor mora. "Ker organizacija Eden Reforestation Project aktivira lokalne ljudi, jim s tem na drug način zagotovimo tudi stalen vir zaslužka. Pomembno je poudariti, da so države, kjer so stopnje deforestacije visoke, tudi zelo revne. Tako jih tudi odvrnemo od tega, da bi namesto skrbi za gozdove raje sadili dobičkonosne vrste," je pojasnil Miha.
Čeprav s ponovnim sajenjem drevesnih vrst poskušajo odpravljati vzrok, se fantje zavedajo, da gre za kompleksnejše vprašanje. "Predvsem je težava v potrošniških navadah in tudi korporacijah, ki seveda ustrežejo zahtevam kupcev," je dejal.
Svetovni projekt, Slovenija le odskočna deska
Ker so doma sicer mizarji, priznavajo, da žal nimajo niti znanja niti materialov za lastno izdelavo zapestnic, zato so delo z njimi raje prepustili ljudem, ki to obvladajo. "V Sloveniji žal nismo našli nikogar, ki bi nam zagotovil dolgoročno sodelovanje." Ker gre za svetovni projekt, čutijo, da je Slovenija le odskočna deska.
Fantje pozivajo k sodelovanju. Če kdo želi sodelovati pri izdelavi zapestnic v Sloveniji, naj sporoči, saj še vedno iščejo rešitev v domači državi.
"Zapestnice so narejene po naših dizajnih, ki so določeni vnaprej in jih kupec ne more spreminjati. Smo pa zato poskrbeli za pestro izbiro, saj je že zdaj na voljo deset različnih modelov, načrtujemo pa tudi razširitev ponudbe," je povedal Hrovat.
Spremljate lahko število posajenih dreves
"Ker je administrativno povsem nemogoče slediti posameznim drevesom, vsakemu kupcu zato pošljemo konkretne informacije s koordinatami nasadov in seznamom drevesnih vrst, ki jih sadimo," je dodal.
Številu posajenih dreves lahko posameznik sledi tudi na njihovi spletni strani, na kateri redno posodabljajo podatke. "Prav vsem pa ponudimo, da brezplačno posadijo svoje prvo drevo v zameno za prijavo na naš novičnik. Tako lahko vsak nekaj pripomore in aktivno spremlja naš napredek".
2