SiolNET. Novice Slovenija
0,16

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Starši in otroci zdaj predolgo odlašajo z iskanjem pomoči" #video

0,16

termometer

otroci, aktivnost
Foto: Pixabay

Učitelji naj v načrt ocenjevanja bolj vključijo raznolike načine ocenjevanja znanja, je dejal direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj. Specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Maja Drobnič Radobuljac opaža, da so med epidemijo otroci iskali manj pomoči, zato bodo velikokrat šele učitelji tisti, ki bodo različne stiske otrok prvi videli in prepoznali. Tudi klinična psihologinja Mateja Hudoklin ugotavlja, da starši in otroci zdaj predolgo odlašajo z iskanjem pomoči, kar nazadnje pripelje tudi do povečanih potreb po bolnišnični obravnavi.

Jutri se v šolo vračajo učenci prvih, drugih in tretjih razredov osnovnih šol. Na domu se šolajo že od oktobra.

"Da bi zagotovili čim bolj varno okolje za otroke in za vse zaposlene, smo pristopili k hitremu testiranju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki danes množično poteka v vseh epidemiološko ustreznih regijah," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte.

Gre za do zdaj najbolj množično hitro testiranje v enem dnevu, kar pomeni velik organizacijski in logistični zalogaj, je povedala.

Kakšna so priporočila pred odprtjem šol

Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je predstavil priporočila pred odprtjem šol. Za vrtce veljajo priporočila, ki so jih prejeli v spomladanskem času, na Zavodu RS za šolstvo pa so sprejeli nova priporočila za odpiranje šol.

"Poudarili smo ključne aktivnosti, ki so pomembne zaradi dosedanjega izvajanja pouka na daljavo, za čim bolj uspešen prehod na pouk v šoli, preprečitev preobremenjenosti učencev, uspešen konec šolskega leta in za pozornost na psihosocialne dejavnike," je dejal.

Opozorili so na šest ključnih področij:
1. Posvečanje posebne pozornosti učencem, ki v času pouka na daljavo na primer niso imeli dostopa do interneta, učencem iz ranljivih skupin in tistim, za katere menijo, da so bili pri delu na daljavo manj uspešni. Za te učence naj prednostno pripravijo individualne načrte izobraževanja oziroma obstoječe individualne načrte prilagodijo.

2. Zagotovitev uvajalnega časa za prilagoditev učencev na šolski ritem, kar je še posebej pomembno za učence prvega triletja. Lahko namreč pričakujemo začetne težave zaradi spremenjenega bioritma v času pouka na daljavo. Učitelji bodo posebej pozorni na morebitne stiske, strahove ali druge čustvene ovire učencev. Priporočajo, da si vzamejo čas, da se z učenci pogovorijo o doživljanju pouka na daljavo in o počutju ob vrnitvi v šolo.

3. Dodatno utrjevanje obravnavanih vsebin in veščin iz dela v času pouka na daljavo. Načrtovane dejavnosti, namenjene utrjevanju znanja, naj učitelji ustrezno prilagodijo glede na zaznane razlike pri učencih. Povratna informacija o znanju učencev je pogoj za začetek ocenjevanja znanja. S tem želijo tudi preprečiti, da bi se pojavil prevelik pritisk na ocenjevanje. V digitalnih učnih načrtih, ki so učiteljem na voljo, pa so svetovalci Zavoda RS za šolstvo že označili prednostne cilje oziroma vsebine.

5. Sprotno beleženje ciljev, ki bodo v tem šolskem letu obravnavani manj poglobljeno ali ostali neizvedeni. Ob koncu šolskega leta bo treba v strokovnih aktivih in na sklepnih pedagoških konferencah izdelati načrt, katere cilje, kako in kdaj bodo učenci v prihodnjih letih šolanja lahko nadoknadili ali nadgradili.

6. Eno ocenjevalno obdobje v tem šolskem letu omogoča učiteljem tehten razmislek o mogočih načinih, kako pri preverjanju in ocenjevanju znanja pridobiti čim bolj celostno informacijo o doseganju standardov znanja, ki so ključnega pomena za določen predmet. "Zato je pomembno, da v načrt ocenjevanja čim bolj vključijo raznolike načine ocenjevanja znanja, s katerimi lahko ocenimo doseganje predvsem tistih standardov znanj, ki so ključni pri določenem predmetu," je dejal.

V Ljubljani rast poskusov samomorov, v Mariboru teh za četrtino manj 

Vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Maja Drobnič Radobuljac je dejala, da imajo že zadnji dve desetletji epidemijo duševnih motenj pri mladih, v zadnjih 25 letih se je pojavilo 60-odstotno povečanje.

"Zadnje tedne poslušamo informacije o 30-odstotni rasti poskusov samomora pri mladostnikih, to pa so podatki samo iz ene pediatrične bolnišnice v Sloveniji. V Mariboru pa je poskusov celo do četrtine manj, zato je potrebna previdnost pri interpretaciji," je dejala. Kot je še povedala, trenutni podatki za Slovenijo kažejo na povprečen upad oziroma enako stopnjo obravnav mladostnikov, ki iščejo pomoč. Uradnih statističnih podatkov sicer še ni. Povečana rast iskanja pomoči je bila tako kot vedno v obdobju pred koncem ocenjevalnih obdobij.

"Ob začetku odpiranja šol opozarjamo, da bo verjetno pri otrocih veliko razlik, za nekatere je bilo šolanje na daljavo lažje, za druge težje, odvisno pa je od več dejavnikov. Pomembno je, da so učitelji na to pozorni in ustrezno prilagodijo program."

Kot je še dejala, opažajo, da so med epidemijo otroci iskali manj pomoči, zato bodo velikokrat šele učitelji tisti, ki bodo različne stiske otrok prvi videli in prepoznali. "Svetujemo, da se učitelji zato po potrebi (če to presega njihovo znanje ali znanje šolskih svetovalnih služb) obrnejo tudi na druge strokovne službe: CSD, centre za duševno zdravje otrok, svetovalne centre, zdravstvene domove," je povedala.

Le manjšina teh otrok potrebuje specializirano psihiatrično pomoč, če bi dobili druge potrebne oblike pomoči prej, pa je verjetno sploh ne bi potrebovali, je še dodala. "Pomembno je, da vemo, da so otroci in mladostniki sicer zelo prilagodljivi in močni, kadar pa imajo za sabo izkušnje premaganih težav, jih te lahko naredijo še močnejše in bolj kompetentne," je povedala. Kot je poudarila, je pomembno, da imajo otroci pozitiven vzgled v starših in učiteljih.

"Starši in otroci zdaj predolgo odlašajo z iskanjem pomoči"

Klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Mateja Hudoklin je povedala, da je bilo lani k njim napotenih manj otrok kot v preteklosti. "To je sicer skrajšalo čakalne vrste, a ugotavljamo, da starši in otroci zdaj predolgo odlašajo z iskanjem pomoči, kar nazadnje pripelje tudi do povečanih potreb po hospitalni obravnavi," je dejala.

"Ugotavljamo, da imajo otroci, ki so imeli že pred epidemijo težave, med epidemijo še večje težave, kar kaže na to, kakšen pomen ima šola pri premagovanju teh težav. Otroci bodo ob vračanju v šole potrebovali čas, da se navadijo na novo rutino, ob tem pa pozivamo učitelje, da so zelo pozorni na stanje otrok in prepoznajo njihove stiske," je še povedala.

Preberite še:

Andres Manuel Lopez Obrador Novice Mehiški predsednik okužen z novim koronavirusom Testiranje za koronavirus. koronavirus, koronavirus splošno covid-19 Novice V nedeljo skupaj 293 okužb, umrlo 19 ljudi #video Francija, ukrepi, policija, epidemija Novice "Evropi grozi druga pandemija"

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin