Kako se slovenski vrhunski športniki znajdejo po koncu kariere

Šprinter Usain Bolt, eden glavnih zvezdnikov svetovne atletike in prvi s tremi zaporednimi olimpijskimi naslovi na 100 metrov, bo po končani karieri prevzel vodenje multinacionalke Puma v Latinski Ameriki. Že večkrat je poudaril, da so igre v Riu zanj zadnje v karieri, ni pa še rekel zadnje besede.

Dolgoletno sodelovanje nemškega proizvajalca športne opreme s 30-letnim jamajškim superzvezdnikom se bo tako očitno nadaljevalo tudi zunaj atletskih stez. Puma mu je že do zdaj za promocijo najnovejših izdelkov plačevala po deset milijonov dolarjev letno. Vložek se jim je zagotovo povrnil, saj se je ob njegovih neverjetnih nastopih življenje po vsem svetu praktično ustavilo, gledalci pa so strmeli le vanj. Koliko bo znašala njegova plača na novem delovnem mestu, ni znano.

Revija Forbes ga je sicer z 20 milijoni dolarjev letnega zaslužka uvrstila na lestvico največjih zaslužkarjev med atleti. Zagotovo pa gre za izjemno odgovorno poslovno funkcijo, ki jo multinacionalke ne zaupajo vsakomur.

Trenutno najhitrejši Zemljan Usuain Bolt bo tudi po koncu kariere podaljšal sodelovanje s proizvajalcem športne opreme Puma. Foto: Reuters

Tudi mnogi znani slovenski vrhunski športniki, v svetovnem merilu se žal ne morejo primerjati z Boltom, so se po končani karieri podali v podjetniške vode.

Vanje so med drugimi zapluli Bojan Križaj, Jure Franko, Jure Košir, Andraž Vehovar, Petra Majdič, Brigita Bukovec, Alenka Dovžan, Dejan Zavec, Tomaž Razingar … Nekateri bolj, drugi manj uspešno. Nihče izmed njih ni zasedal tako pomembnih funkcij, kot načrtuje Bolt. Večinoma so nadaljevali prodajo in zastopništvo opreme, ki so jo uporabljali, veliko se jih je usmerilo v gostinstvo.

Poslovna uspešnost ni edino merilo prilagajanja na življenje po koncu športne kariere

Kaj vrhunske športnike naredi tudi dobre poslovneže? Kakšne lastnosti morajo imeti, da so vsaj približno tako uspešni kot v športu?

Psihologinja Saša Cecić Erpič s Fakultete za šport uvodoma spomni, da so se slovenski športniki v podjetništvo podajali v povsem drugih časih oziroma še pred izbruhom socialnih omrežij. Ti so drastično povečali prepoznavnost športnih zvezd, s tem pa postali zanimivejši tudi za vodenje večjih sistemov.

"Usuain Bolt ima na primer ta trenutek na Instagramu 3,8 milijona sledilcev, Michael Phelps pa poltretji milijon," ponazori.

Bojan Križaj si je dragocene poslovne izkušnje nabiral na Japonskem. Pot je prek Avstrije nadaljeval tudi v Sloveniji. Po vodenju Elanove tekmovalne ekipe se je preizkusil kot poslovni direktor Smučarske zveze Slovenije, a je ugotovil, da je to pretrd oreh. Vrnil se je na Jahorino, kjer je s partnerji zgradil aparthotel Vučko, svoj delež pa pred leti tudi že prodal. Letos je v stečaju končalo njegovo hrvaško podjetje Sortitus savjetovanje. Foto: STA ,

Cecić Erpičeva, ki se veliko ukvarja z dejavniki, ki vplivajo na razvoj športne kariere in njen konec, poudarja, da poslovna oziroma finančna uspešnost še zdaleč ni edino merilo učinkovitega prilagajanja na življenje po koncu športne kariere.

"Bistveno pomembnejša je sposobnost prilagajanja na pošportno življenje oziroma zadovoljstvo z novo vlogo. Nekdanji športniki morajo po karieri razviti novo identiteto," pojasnjuje psihologinja. Športniki, ki sebe še dolgo po koncu kariere zaznavajo izključno kot nekdanje športnike, imajo s prilagajanjem na pošportno življenje številne in precej intenzivne težave. Pomembno razliko vidi tudi v tem, da so dosežki v športu objektivno merljivi, v vsakdanjem življenju pa ne.

"Bolj ko so športniki izobraženi, manj težav imajo pri prilagajanju na pošportno kariero," opozarja Saša Cecić Erpič s Fakultete za šport. Foto: Osebni arhiv

Zato že v času športnikove poti kot ključno vidi pripravo na pošportno življenje. "Moja študija, pa tudi druge sodobne študije, je pokazala, da tretjina nekdanjih vrhunskih slovenskih športnikov ni imela predstave, s čim se bodo ukvarjali po koncu kariere. Tretjina je imela izdelan natančen načrt, tretjina pa je šele razmišljala o možnostih dela po končani karieri," pojasnjuje Cecić Erpičeva.

Statistično največjo moč na učinkovito prilagajanje za novo življenje pa igra prav izobrazba. "Bolj ko so športniki izobraženi, manj težav imajo pri prilagajanju na pošportno kariero," opozarja.

Življenjske spretnosti, ki jih športniki razvijajo skozi dolgoletno kariero, so sicer visoko cenjene in nujne za uspeh tudi v poslovnem svetu. Sem spadajo pripravljenost na trdo delo, zavedanje, da do uspeha vodi cel kup porazov, visoka motivacija, izdelava načrta, iskanje izboljšave, proaktivno delovanje, našteva psihologinja.

"Iz tega vidika so nekdanji športniki zelo dobra delovna sila, čeprav imajo v primerjavi s svojimi vrstniki, ki niso bili vrhunski športniki, ob vstopu na trg dela manj delovnih izkušenj. Vprašanje ostaja, kako nekdanjim športnikom pomagati do zaposlitve in kako čim bolj učinkovito izkoristiti njihova znanja in izkušnje," še sklene Cecić Erpičeva.