Četrtek, 28. 1. 2021, 9.52
3 leta, 2 meseca
Slovenija naročila zdravila, s katerimi so zdravili Trumpa #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,37
45
V bolnišnicah se je zmanjšalo število bolnikov iz domov za starejše, teža okuženih se zdaj premika s starejše populacije na nekoliko mlajše. V Evropi, tudi v Sloveniji, pa bi lahko kmalu začeli uporabljati tudi zdravila, ki jih je med okužbo z novim koronavirusom prejemal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Slovenija je rezervirala med tisoč in dva tisoč odmerkov zdravila, ki za zdaj v EU še nima dovoljenja za uporabo.
"Epidemija v Sloveniji je še vedno v polnem razmahu," je povedala vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. Kot je dodala, smo v primežu bolezni covid-19 že nekaj mesecev. A v zadnjih dneh opažamo posamezna izboljšanja, manjše število bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje, tudi na oddelkih za intenzivno zdravljenje imamo manj bolnikov.
V bolnišnicah manj stanovalcev iz domov za starejše
Podrobnejši pogled podatkov nam pokaže, da se je v bolnišnicah zmanjšalo število sprejemov iz domov za starejše (DSO). Če je bilo še pred tedni od tam v bolnišnice zaradi hudega poteka bolezni sprejetih med 30 in 40 ali celo več bolnikov, jih danes bolnišnično oskrbo potrebuje med pet do deset na dan.
Prav tako se je znižalo število hospitaliziranih stanovalcev DSO iz 150−170 pred nekaj tedni na dobrih 70 danes, je pojasnila govornica. Dodala je, da k temu prispeva velika prekuženost, saj je več kot polovica prebivalcev bolezen prebolela, precej stanovalcev pa je tudi cepljenih. Ta del epidemije je zato po njegovih besedah zdaj pod kontrolo.
Še vedno imamo veliko pozitivnih testov
Še vedno pa imamo po besedah vodje strokovne komisije na dnevni ravni veliko število pozitivnih testov, ne le hitrih antigenskih testov, ampak tudi PCR-testov. "Zelo verjetno se teža okuženih premika s starejših populacij na nekoliko mlajše, čeprav s cepivom še vedno ni možno zaščititi vse starejše populacije, ki prebiva izven domov za starejše," je dodala.
Zakaj pri nas ukrepi ne delujejo kot drugje po Evropi?
Naša krivulja je nekoliko drugačna kot krivulja v večini evropskih držav, kjer jim je z zelo podobnimi ukrepi, kot v Sloveniji, uspelo vsaj začasno znižati število primerov. "Slovenija res ne sodi med države z zelo strogimi ukrepi. Po ocenah mednarodnih institucij smo po strogosti ukrepov nekje na sredini, pa vendarle bi pričakovali, podobno kot druge države z zelo primerljivimi ukrepi, da bi bila ta krivulja vsaj za nekaj časa nižja. Razlogi za to so številni, gre za dogajanje v družbi, ki ga je zelo težko spreminjati. Vsaka družba, kultura ima svoje zakonitosti," pravi Beovićeva.
Smrtnost v Sloveniji je pod evropskim povprečjem
Nekaj napredka je bilo v zadnjih tednih in mesecih zaslediti pri zdravljenju bolnikov. Smrtnost se je po vsem svetu zmanjšala z uporabo sodobnih zdravil, ki so dokazano učinkovita. "Tudi pri nas je smrtnost, torej število umrlih glede na število primerov, ves čas sorazmerno nizka, pod evropskim povprečjem. In tudi z večjim številom bolnikov ni bistveno narastla. Kar nas veseli, saj to pomeni, da je zdravstveni sistem opravil v danih razmerah izjemno dobro delo," je povedala.
Zdravila, s katerimi so zdravili Trumpa, na poti v Slovenijo
Pri tem je vodja strokovne komisije omenila še nekatera nova zdravila, predvsem monoklonska protitelesa, ki so že registrirana v ZDA. Najbolj znana so po tem, da jih je prejel nekdanji predsednik Donald Trump. Ta zdravila so počasi na poti tudi že v Evropo, in Slovenija je pristopila k skupnemu evropskemu naročilu teh zdravil, za nas je rezerviranih od tisoč do dva tisoč odmerkov. Zdravilo za zdaj še ni registrirano v EU, zato ne more napovedati, kdaj bi ga lahko začeli tudi uporabljali.
Drug izjemno velik napredek pa je po besedah Bojane Beović razvoj cepiv. V manj kot enem letu imamo na razpolago že več cepiv. Niso pa zadovoljni s tem, kakšna je dobava cepiv. A treba se je zavedati, da ob tem zelo hitrem razvoju verjetno ni realno pričakovati, da bomo imeli takoj na voljo milijarde cepiv.
S cepivi bi lahko bila bolezen le še navaden prehlad
Dodala je, da imamo v Sloveniji za zdaj na voljo dve vrsti cepiv (Pfizer in Moderno), čakamo pa tudi na tretje cepivo (AstraZeneca). Učinkovitost teh cepiv je različna, a te razlike za obvladovanje epidemije niso tako zelo pomembne. V prvi vrsti želimo z njimi zmanjšati število hudo bolnih, ki potrebujejo hospitalizacijo ali "spremeniti bolezen v navaden prehlad". In glede tega so učinkovita tudi cepiva, ki imajo glede na preprčevanje bolezni slabšo učinkovitost kot druga cepiva.
Dva odstotka okuženih v Sloveniji ima britanski sev
O novih sevih virusa pa je Beovićeva dejala, da so te spremembe pričakovane. Gre namreč za vrsto virusa, ki je nagnjen k pogostim spremembam. Pri nas je okoli dva odstotka obolelih z britansko varianto virusa, ki se bolje prenaša med ljudmi in lahko morda povzroča hujši potek bolezni, tako vsaj kažejo prvi podatki.
Kaj to pomeni za potek epidemije? Vodja strokovne komisije je povedala, da na potek epidemije na eni strani vpliva širjenje virusa, ki ga povzročamo ljudje z medsebojimi kontakti in neupoštevanjem ukrepov, na drugi strani pa se ocenjuje, da je bilo pri nas verjento že okuženih in so vsaj deloma imuni med 500 in 600 tisoč ljudi. To pa predstavlja zavoro za širjenje virusa.
V kolikor ukrepov ne bi upoštevali, bi bila to premajhna zavora. Ta nova varianta morda nima toliko potenciala, če se bomo strogo držali ukrepov in če je dejansko tolikšno število ljudi že imunih. Kot je povedala, bo potrebno zelo skrbno spremljanje tega seva. Do bolj dokončne rešitve (obsežno cepljenje) nas čaka še nekaj tednov velike pozornosti in sodelovanja.
Vlada na današnji seji nadalje pretresa, kaj storiti z vrtci in šolami v dveh regijah (zasavski in obalno-kraški), ki sta zaradi slabše epidemiološke slike znova uvrščeni v črno fazo. Po vladnem načrtu sproščanja ukrepov v črni fazi pouk poteka na daljavo, vrtci pa delajo samo za nujne primere, ko starši nimajo druge možnosti varstva.
Beovićeva je glede tega vprašanja poudarila, da na strokovni skupini nimajo stališča do vprašanja, ali je smiselno šole zapirati že po tednu dni od njihovega odprtja. "Moja osebna presoja je, da je neprijetno zapirati šole po enem tednu in da je verjetno pametno pogledati, za kako situacijo gre v posameznem delu Slovenje," je dejala. Po njenem mnenju pa je pri odločitvi treba upoštevati tudi "pravičnost v družbi".
V sredo so se pojavile informacije, da naj bi bilo med učitelji ene od šol na Koroškem večje število lažno pozitivnih testov na novi koronavirus. Beovićeva je glede tega pojasnila, da se zaradi specifične občutljivosti hitrih antigenskih testov kaj takega lahko zgodi in da je v primeru večjega števila pozitivnih testov na enem mestu testiranja smiselno rezultate preveriti še z bolj natančnimi PCR testi. Je pa presejanje populacije s hitrimi testi po njenem prepričanju še vedno smiselno, saj tako ugotovijo kar nekaj dejansko pozitivnih, ki sicer ne bi veledeli za svojo okuženost. (STA)
45