Kaj je minister Klemenčič napisal tožilcu Hariju Furlanu?

Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki ga je država ustanovila za pregon najtežjih oblik organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala, je ostalo brez vodje s polnim mandatom.

Mandat Harija Furlana, dosedanjega vodje SDT, se je namreč iztekel v začetku tega meseca. Četudi je bil edini kandidat na razpisu, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo lani poleti, novega šestletnega mandata še ni dobil. Zataknilo se je namreč pri ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču.

Zakaj je Klemenčič čakal štiri mesece in pol?

Postopek imenovanje vodje SDT teče v več fazah:

• izbrani kandidat mora najprej dobiti pozitivno mnenje generalnega državnega tožilca,
• sledi razgovor z ministrom za pravosodje, ki predlog o imenovanju kandidata pošlje državnotožilskemu svetu,
• organ, ki ga sestavlja devet tožilcev, nato imenuje vodjo SDT. 

​​​​​​​Furlan je zeleno luč generalnega državnega tožilca Draga Škete dobil že konec avgusta. Foto: Matej Leskovšek Furlan je zeleno luč generalnega državnega tožilca Draga Škete dobil že konec avgusta. A nato se je zapletlo. Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da je minister Klemenčič razgovor s Furlanom opravil šele 12. januarja, torej skoraj pet mesecev pozneje. 

Zakaj je čakal toliko časa? Iz pojasnil ministrstva ni mogoče razbrati, da bi šlo za vsebinske ali druge zadržke, zaradi katerih bi Klemenčič nasprotoval imenovanju Furlana, ampak za razloge, povezane z imenovanjem državnotožilskega sveta. 

Specializirano tožilstvo z začasno vodjo

"V vmesnem času se je v celoti zamenjal državnotožilski svet, ki je imel ustanovno sejo v novi sestavi konec decembra lani. Minister Klemenčič je želel, da o imenovanju vodje SDT odloča državnotožilski svet s polnim mandatom, ki bo po trajanju podoben mandatu vodje SDT," so poudarili na ministrstvu. 

"Minister je že oblikoval predlog za imenovanje Harija Furlana, ki je bil prijavljen kot ednini kandidat. Predlog je poslal prijavljenemu kandidatu in generalnemu državnemu tožilcu, ki lahko na predlog v osmih dneh podata obrazložene pripombe," so še pojasnili.

Seja državnotožilskega sveta bo predvidoma konec februarja, so potrdili v uradu generalnega državnega tožilstva. Do imenovanja bo SDT vodila Darja Šlibar, višja državna tožilka, ki vodi oddelek za pritožbe. 

Minister javno branil Furlana

Minister Klemenčič je sicer v zadnjem letu dni trikrat javno stopil v bran Furlanu.

1. Foto: Bojan Puhek Ko je zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v tako imenovani zadevi farmacevtka zastaral pregon, kar je razburilo opozicijo, je Klemenčič pritrdil Furlanu, ki je odločitev sodišča pripisal njegovemu napačnemu tolmačenju zastaralnih rokov.
2. Klemenčič je SDT podprl tudi v preiskavi sanacije bank, kjer se je tožilstvo zaradi predkazenskega postopka v Banki Slovenije znašlo pod hudim pritiskom Evropske centralne banke.
3. "Nimam razloga, da ne bi zaupal Hariju Furlanu," pa je Klemenčič januarja poudaril na seji parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje nabavo žilnih opornic v bolnišnicah. Opozicija je namreč Furlanu očitala, da bi lahko posli njegovega brata z bolnišnico v Šempetru pri Gorici vplivali na delo tožilstva pri pregonu korupcije v zdravstvu.

29 tožilcev čaka šefa

Furlan SDT vodi od leta 2012. Prav zato, ker je bil edini kandidat, je še toliko večje presenečenje, da se bo moral za nekaj tednov izseliti iz pisarne vodje SDT, kjer v šestih oddelkih dela 29 tožilcev. 

Državnotožilskemu svetu, ki odloča o imenovanju, od decembra lani predseduje Robert Renier, vodja okrožnega državnega tožilstva v Krškem. Lani je bil protikandidat Draga Škete v boju za položaj generalnega državnega tožilca. 

Državnotožilskemu svetu, ki odloča o imenovanju, od decembra lani predseduje Robert Renier. Foto: STA , Podpredsednica sveta je Tamara Gregorčič, ki je konec lanskega leta predčasno odstopila kot vodja tožilstva v Ljubljani. Na položaju jo je minuli teden nasledila Katarina Bergant, ki je vodila kazenski pregon proti zdravniku Ivanu Radanu. 

Pred slabim desetletjem se je zaradi zadeve Berglund (šlo je za finskega novinarja, ki je prvi poročal o aferi Patria) zapletla v spor s tedanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ta ji je očitala nestrokovno in slabo delo.