Vlada potrdila predlog za omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj #video

Javna obravnava, v kateri so zbrali več kot 500 mnenj, je pokazala na obstoj diametralno nasprotnih stališč, je uvodoma dejal Frangež. "Na eni strani nasprotnikov regulacije, ki menijo, da ta ni potrebna, na drugi strani zagovornikov, ki pa menijo, da je regulacija premalo korenita," je pojasnil.

Sporočil je, da se je gospodarski minister Matjaž Han po dogovoru z Obrtno zbornico Slovenije odločil, da umakne določilo o brezplačnem zagotavljanju pitne vode v gostinskih obratih. 

Omejitev kratkotrajnega najema v Sloveniji

Konkretna regulacija ima strokovno podlago na osnovi študije Inštituta za prostorsko upravljanje Univerze v Manchestru, kjer ugotavljajo, da je ta nujna, saj koncentracija privatiziranih stanovanj in nizka dostopnost najemnih stanovanj otežujeta dostop do stanovanj za ranljive skupine, je ugotovitve povzel Frangež.

Obenem ugotavljajo še, da petkratni porast v zadnjih osmih letih in profesionalizacija te dejavnosti kažeta na trend dolgoročnega izločanja stanovanj s trga dolgotrajnih najemov, kar zahteva nujno regulacijo za zaščito dostopnosti stanovanj in preprečevanja motenj na stanovanjskem trgu. 

"To je jasen odgovor, zakaj uvajamo regulacijo. Zato, da mladim slovenskim družinam zagotovimo dostopnost stanovanj. Da stanovanja, ki so bila zgrajena za namen domovanja, vrnemo njihovemu prvotnemu namenu," je dejal.

Nasprotniki: Gre za protiustaven in prekomeren poseg  

Frangež je komentiral tudi očitke nasprotnikov omenjene regulacije, ki menijo, da država protiustavno posega v pravice, v svobodno gospodarsko pobudo in zasebno lastnino. 

Ob tem je izpostavil 74. člen ustave, ki sicer pravi, da je gospodarska pobuda svobodna, hkrati pa med drugim navaja, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so tudi dejanja nelojalne konkurence. Izpostavil je še 67. in 78. člen Ustave Republike Slovenije. 

Poudaril je še, da zakon tudi lokalnim skupnostim omogoča, da v skladu s potrebami stanovanjskega in turističnega razvoja omilijo ali zaostrijo z zakono m postavljene splošne omejitve. In sicer bodo lahko oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omilili oz. zaostrili od 30 do 90 dni. V stanovanjih v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa od 30 do 180 dni. 

Predlog zakona sicer predvideva splošno omejitev oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni, največ šest ležišč ter ob 75-odstotnem soglasju etažnih lastnikov ter soglasju vseh mejnih etažnih lastnikov.

Hkrati pa na največ 150 dni omejuje oddajanje v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec svoje stalno prebivališče, in največ 15 ležišč ob soglasju etažnih lastnikov. Iz zakona so na vladi črtali omejitev po statusu in stalnem prebivališču.

Sobodajalci: Izbrisanih bo 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev

S sprejemom novega zakona o gostinstvu, ki bi po predlogu med drugim uredil kratkoročno oddajanje nepremičnin, bo izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev, so opozorili sobodajalci. Po raziskavi, ki so jo izvedli, se v primeru sprejetja zakona velika večina sobodajalcev ne bi odločila za dolgoročno oddajanje.

Sobodajalci k ponovni javni obravnavi pozivajo zato, ker da niso bili vključeni v pripravo zakonskega predloga. Prvi predlog končne različice vladnega predloga so prejeli po tem, ko je bil že poslan na vladni odbor v potrditev, je na današnji novinarski konferenci opozorila predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman. Ob tem je spomnila, da so predstavniki sobodajalcev zbrali 3200 podpisov pod peticijo, da vlada predlog zakona znova pošlje v javno obravnavo. Rezman je ob tem danes poudarila, da so podpise prispevale tudi nekatere turistične agencije, turistična društva, turistično-informativni centri in nekaj občin.

To po njenih besedah kaže na to, da gre za širšo problematiko, ki ne zajema samo sobodajalcev.

Predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marko Petković je predlog zakona označil za "minsko polje neživljenjskih in v praksi neizvedljivih določb". Po prepričanju predstavnikov sobodajalcev bo posledično izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov nastanitev za krajši čas, kar predstavlja 25 odstotkov vseh nastanitvenih zmogljivosti v državi. "To predstavlja približno 50.000 državljanov, se pravi povezanih s sobodajalci in njihovimi družinami," je dejal Petković.

Na novinarski konferenci so ob tem predstavili izsledke raziskave Sobodajalski barometer 2025, v kateri je sodelovalo 1008 sobodajalcev. V raziskavi je 78 odstotkov anketirancev ocenilo, da predlagani zakon trenutno predstavlja največjo nevarnost za sobodajalce. Če bi bil predlagani zakon sprejet, jih je 85 odstotkov odgovorilo, da se ne bi odločili za dolgoročno oddajanje nepremičnine. Na vprašanje, če so zaradi negotovih razmer z napovedano spremembo spremembo zakona o gostinstvu preklicali ali zadržali načrte za vlaganja v dvig kakovosti svojih namestitvenih zmogljivosti, jih je 59 odstotkov odgovorilo pritrdilno, so še po poročanju STA povedali na novinarski konferenci.

OZS pozdravlja črtanje določil glede strežbe vode iz pipe

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo odločitev vlade, da iz predloga novega zakona o gostinstvu črtajo določilo, ki je gostincem nalagalo obvezno brezplačno strežbo vode iz pipe. Kot so poudarili, bi bila uzakonitev brezplačne storitve neprimerna.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost spomnili na OZS, je vlada po posredovanju ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana prisluhnila pozivom gostincev in iz predloga zakona o gostinstvu, ki ga je potrdila na današnji seji, črtala določilo, ki je gostincem nalagalo brezplačno strežbo vode.

Da je vlada iz predloga določilo o brezplačnem zagotavljanju pitne vode gostom v gostinskih obratih umaknila, je po seji vlade povedal tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.

"Pitna voda je ustavno zagotovljena pravica, ampak tako vi kot jaz v svojem gospodinjstvu moramo to vodo plačati. Mislim, da je bilo upravičeno prisluhniti predstavnikom OZS, da če je nekaj ustavna pravica, to še ne pomeni, da morajo to zagotavljati in plačati gostinci," je dejal Frangež.

Zbornico veseli, da je bil slišan njihov poziv in da je "prevladal zdrav razum".

"Način dela in strežbe se namreč razlikuje od lokala do lokala in uzakonitev brezplačne storitve bi bila res neprimerna," je v odzivu na odločitev vlade zapisal predsednik OZS Blaž Cvar.

Po prepričanju Cvara je prav, da je gostincem samim prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. "Prepričan sem, da bodo tam, kjer vodo strežejo brezplačno, to prakso nadaljevali tudi v prihodnje," je dejal.

Kot so na torkovem srečanju z novinarji predstavili na gospodarskem ministrstvu, je bilo mišljeno, da bi bila ena od sprememb v predlogu novega zakona o gostinstvu tudi ta, da bi gostinskim obratom, priključenim na javno vodovodno omrežje, nalagal obveznost ponujanja brezplačne pitne vode gostom.

Novice Gostinci na nogah zaradi brezplačne strežbe vode iz pipe

Novice S tem bi znižali najemnine in omogočili dostopnejšo ceno kvadratnega metra