Sreda, 7. 5. 2025, 15.06
3 tedne
Boštjančič: Rešitvi sta dve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,27
Minister Klemen Boštjančič je kritičen do pozivov k dvigu obrambnih izdatkov. Skrbi ga, kako bodo državljani in država to financirali.
"Povsod v javnem sektorju primanjkuje ljudi. Rešitvi sta dve," je danes na novinarski konferenci o dogajanju v javnem sektorju in o učinkih sprememb plačnega sistema dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Kritičen je tudi do pozivov k dvigu obrambnih izdatkov. Bolj kot o odstotkih za to področje se mu zdi pomembno govoriti, kam vlagati za večjo varnost, je poudaril na novinarski konferenci o prenovi plačnega sistema. Upa, da EU pri tem ne bo podlegla vplivom. Vlada bo o obrambnih izdatkih odločala v prihodnjih dneh.
Ministra za javno upravo in finance Franc Props in Klemen Boštjančič sta skupaj s Petrom Pogačarjem z ministrstva za javno upravo opozorila na pomen javnega sektorja za delovanje države ter se odzvala na nekatere očitke po vstopu v prenovljen plačni sistem. "Plačna reforma niso kozmetični popravki, ampak je prava reforma," je poudaril Boštjančič.
"Pospešena digitalizacija z uporabo umetne inteligence ter motiviranje obstoječih zaposlenih na področjih, kjer težav ne bomo rešili z digitalizacijo," rešitev za pomanjkanje zaposlenih v javnem sektorju vidi finančni minister Klemen Boštjančič. Po njegovih besedah raziskave kažejo, da so državljani z javnimi servisi najbolj zadovoljni tam, kjer je manj osebnih stikov in lahko večino stvari opravijo digitalno.
Props je na današnji novinarski konferenci poudaril, da brez dobro delujočega javnega sektorja ni dobro delujoče države. Kot je dejal, javni sektor niso zgolj uradniki v upravnih organih, največji del zaposlenih namreč predstavljajo vzgojiteljice, učitelji, profesorji, zdravstveni delavci, socialni delavci, znanstveniki, kulturniki, knjižničarji, pa tudi policisti, vojaki in gasilci, kot tudi številni drugi, "ki vsakodnevno opravljajo delo, brez katerega si težko predstavljamo normalno življenje družbe".
Kritičen do pozivov k dvigu obrambnih izdatkov
Boštjančič se je dotaknil tudi povečanja izdatkov za obrambo. Ministru se za zdaj zdi nesmiselno govoriti o tem, za koliko odstotkov BDP bo Slovenija dvignila izdatke za obrambo. Dogovora o tem tudi na evropski ravni namreč še ni, je povedal.
Ko je govora o dvigu teh izdatkov, gre za pritiske tako z vzhoda kot zahoda. Kot je dejal, je do tega kritičen kot finančni minister, saj ga skrbi, kako bo država to financirala, pa tudi kot državljan. Verjame namreč, da bi bilo "skoraj za vse boljše, da bi vlagali kam drugam kot v orožje".
Želi si, da bodo na ravni Evropske komisije ohranili enotnost in da se bodo na pozive k dvigu odzvali po zdravi pameti. Moti ga, da gre za tekmovanje v številkah, ne pogovarjajo pa se, koliko se bo zaradi tega izboljšala varnost. "Bistveno pomembneje je, da se pogovarjamo, kako se meri stopnja varnosti ter kaj je dejansko treba kupiti in ali je treba sploh kaj kupiti," je dejal.
Varnost dojema absolutno širše kot orožje. Kot je dodal, je varnost ena od najosnovnejših potreb vsakega, se pa sprašuje, "kaj je dejansko ozadje vsega tega, in absolutno sem prepričan, da ni samo varnost v tem pomenu". Cene orožja so se namreč enormno povečale, tako da "mogoče sploh ne bomo imeli problema doseči dveh odstotkov, pa ne bomo kaj več kupovali".
Golob napovedal, da bo Slovenija obrambne izdatke zvišala na dva odstotka BDP
Premier Robert Golob je marca napovedal, da bo Slovenija obrambne izdatke na dva odstotka BDP zvišala še pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt. Po novem bi se lahko to po neuradnih informacijah zgodilo že prihodnje leto, vendar pa je posodobljen načrt zviševanja izdatkov še v pripravi.
Slovenija je leta 2024 obrambnim izdatkom namenila okoli 1,35 odstotka BDP oziroma 904,7 milijona evrov. Se pa sredstva za obrambne izdatke v zadnjih letih povišujejo. Tako spremembe proračuna za leto 2025 predvidevajo več kot 1,2 milijarde evrov za ta resor. Predlog proračuna za leto 2026 pa predvideva več kot 1,3 milijarde evrov.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na začetku leta ocenil, da bodo članice za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP letno. To je dejal v luči pozivov predsednika ZDA Donalda Trumpa k večji porabi za obrambo.
