Vlada in sindikati javnega sektorja uskladili novi plačni zakon #video

V imenu vlade sta izjavo o usklajenosti zakona podpisala minister za finance Klemen Boštjančič, ki je tudi glavni pogajalec na vladni strani, in minister za javno upravo Franc Props.

Ministra in vodji sindikalnih pogajalskih skupin so ob tem podpisali še postopkovnik o nadaljnjih aktivnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema in predvidene odprave plačnih nesorazmerij, torej povišanj plač, ki bodo realizirana postopno do leta 2028.

Boštjančič: Strli smo "ta najtrši oreh"

Tako na vladni kot sindikalni strani so po podpisu izrazili zadovoljstvo in poudarili, da je bilo opravljenega veliko dela. Poudarili pa so, da jih nekaj dela še čaka v prihodnjih tednih. Glede na to, da so strli "ta najtrši oreh", Boštjančič verjame, da se jim bo uspelo dogovoriti tudi naprej.

Predvideli so namreč, da bodo tako kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti ter poklicev kot tudi končni, krovni dogovor parafirali najpozneje do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra.

Foto: STA Postopen prehod na novo plačno lestvico

Po Boštjančičevih besedah gre nesporno za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Prehod na novo plačno lestvico bo postopen, začne se 1. januarja 2025, zaključi pa 1. januarja 2028. Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani uslužbenci, nihče pa več ne bo imel plače, nižje od minimalne, je pojasnil minister. To je pozdravil tudi minister za delo Luka Mesec. 

Z New Yorka se je oglasil tudi premier Robert Golob. V odzivu je tudi on izpostavil, da gre za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih, ki se je zaradi kompleksnosti in zahtevnosti v preteklosti ni zares naslovilo.

"Javni sektor je steber vsake razvite družbe in sleherni poklic v javnem sektorju je za delovanje države izjemnega pomena. Zato je tako pomembno, da smo s prenovo plačnega sistema podprli zaposlene, brez katerih kakovostnih javnih storitev ne more biti. Nov plačni sistem bo javnemu sektorju tudi pomagal pri konkurenčnosti na vse bolj zaostreni tekmi za kadre na trgu dela. To je dogovor za prihodnost in za dostojnejše plače«, je poudaril Golob.

Kot je dejal, nova plačna reforma zagotavlja, da nihče več ne bo prejemal osnovne plače, nižje od minimalne. Plače se bodo postopoma dvigovale tako, da bodo višjih plač najprej  deležni najslabše plačani javni uslužbenci. Prav tako pa bo sistem rasti plač v javnem sektorju prilagojen  inflaciji in prvič v zgodovini sistemsko urejen. Za konec se je zahvalil sindikatom in vladni pogajalski skupini za vztrajno vodenje zahtevnih pogajanj. 

Kaj prinaša nova plačna reforma

Krovni dogovor bo med drugim vključeval tudi določbo, po kateri bo regres za letni dopust prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih pa bo izplačan v marcu pri februarski plači, tako kot že letos, in ne šele junija, z majsko plačo.

V postopkovnik so zapisali tudi zavezo, da se bodo v 15 dneh začela pogajanja z reprezentativnimi sindikati v policiji za sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnosti javnega reda in varnosti. V Policijskem sindikatu Slovenije se tako na današnjem stavkovnem odboru zaenkrat niso odločili za zaostrovanje, sindikat pa se je odločil podpisati izjavo o usklajenosti.

S predlogom zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju se določa nova plačna lestvica. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa je ena proti sedem.

Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1253,90 evra bruto, v najvišjem, 67., pa v višini 8821,04 evra bruto. V obstoječem sistemu je najvišji 66. plačni razred vreden 6087,86 evra bruto. Del zaposlenih pa dobiva plače, nižje od minimalnih.

Zvišanja plač bodo različna. Funkcionarske plače niso bile predmet usklajevanja z reprezentativni sindikati javnega sektorja. Za ostale stebrna pogajanja, na kateri se pogovarjajo o konkretnih uvrstitvah posameznih delovnih mest, pa še niso zaključena. So se pa vlada in sindikati dogovorili o postopni uveljavitvi povišanja plač. Dogovorjen dvig bi razdelili na šest obrokov, prvi je predviden s 1. januarjem 2025, zadnji s 1. januarjem 2028.

Načeloma naj bi v prvih treh obrokih izplačali po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker bi obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bi javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.

Ob prvem obroku bi tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz., če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat že ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.

Štrukelj: Verjetno nihče ni posebej navdušen, je pa to zelo pomemben korak

Omenjene izboljšave sta izpostavila tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek. Štrukelj je sicer poudaril, da še niso na cilju, saj bo odločilen prihodnji mesec, da pa so postavljeni temelji za dosego končnega cilja. "Verjetno nihče ni posebej navdušen, je pa to zelo pomemben korak," je dejal.

Po Počivavškovih besedah veliko število podpisnikov na sindikalni strani potrjuje, da jim je uspelo zelo raznolike interese različnih delov javnega sektorja spraviti na isti imenovalec.

Novice Nekaterim funkcionarjem do 70 odstotkov višje plače