Sreda, 17. 3. 2021, 14.58
3 leta, 7 mesecev
Kacin povedal, zakaj prihaja do razlik med posameznimi cepilnimi središči #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
3
Razlogi za to, da med posameznimi cepilnimi središči po državi prihaja do razlik v precepljenosti prebivalstva, so v drugačni organizaciji in zato bi rad pohvalil Zdravstveni dom Novo mesto, ki je pri cepljenju operativen in uporablja vse kadre, ki so na voljo. Prav upravljanje s kadri je namreč ključno, je ob obisku dejal Jelko Kacin.
Nacionalni koordinator za logistični del množičnega cepljenja proti koronavirusu Kacin je ob današnjem obisku novomeškega zdravstvenega doma za STA povedal, da je upravljanje s kadri ključna zadeva, ki omogoča, da so koncesionarji aktivno vključeni v izvajanje cepljenja.
Pripravljeni moramo biti na množično cepljenje
Pomembno je tudi, da svoje sestre prispevajo referenčne ambulante in je zato na voljo več ljudi. Veliko pa je odvisno od tega, kje se množično cepljenje izvaja, je dodal. "Mi moramo biti pripravljeni, da bi takrat, ko bomo imeli cepiv dovolj, v enem mesecu cepili z od 500 tisoč do 600 tisoč odmerki. Takrat ne moremo hoditi drug po drugem, če želimo preprečiti dodatne okužbe," je opozoril po poročanju STA.
NIJZ se odziva na to, kar delajo zdravstveni domovi
Na vprašanje, ali bi moral NIJZ bolj načrtno oz. selektivno pošiljati cepiva po državi, ne le glede na sporočene potrebe, je odgovoril, da se NIJZ odziva na to, kar delajo zdravstveni domovi. Cepilna središča so tista, ki ocenjujejo, koliko in kakšno cepivo potrebujejo za različne kategorije prebivalstva. "In če nekje spregledujejo svoje starejše, ker ne znajo vključiti koncesionarjev, če nekateri preprosto ne naročijo cepiv, jih tudi dobiti ne morejo," je poudaril. Po njegovih besedah je dejstvo, da nobena država v Evropi razen Izraela za zdaj nima presežka cepiv, še navaja STA.
Po njegovem mnenju se je treba v tem trenutku poenotiti in te razlike znižati na minimum, in sicer zato, da bi lahko skupaj napredovali hitreje. Sicer pa so cepilna središča dobila usmeritve za dosego enakomernejše precepljenosti, "imamo pa tudi zdravstveni inšpektorat, ki se mora pojaviti v vseh cepilnih centrih in opraviti svoje poslanstvo, tako kot se to od njega pričakuje".
"V Kočevju so precepili več, kot jim je pripadalo"
Glede primera cepljenja v Kočevju, kjer so se organizirali tako, da so vzpostavili svojo informacijsko rešitev, kamor so družinski zdravniki vnašali svoje bolnike in potem tako lahko hitro in skladno s strategijo cepili vse na svojem območju, in ali gre za zgleden primer, ki bi ga lahko uporabili na državni ravni, je ocenil, da kočevskega modela po vsej državi ni mogoče implementirati. Če bi ravnali tako, "bi potem pol države ostalo brez cepiv". Sicer pa so "v Kočevju precepili več, kot jim je pripadalo, in zaradi tega imamo težave", je ocenil po pisanju STA.
Kacin je še napovedal, da prvo pošiljko cepiv Johnson & Johnson v Sloveniji pričakujejo v drugi polovici aprila, šlo pa bi lahko za 30 tisoč odmerkov tega cepiva.
Grgič Vitkova: Cepljenje proti covidu-19 trenutno poteka v Sloveniji dvotirno
Cepljenje proti covidu-19 trenutno poteka v Sloveniji dvotirno - z mRNK cepivi (Pfizer in Moderna) in s cepivom AstraZenece. Do cepljenja s Pfizerjevim in Moderninim so trenutno upravičeni starejši od 75 let, do AstraZenece pa posebej ranljivi kronični bolniki, diplomati in šolniki, pravi koordinatorica programa cepljenja z NIJZ Marta Grgič Vitek.
mRNK cepiva so cepiva Pfizerja in BioNTecha ter Moderne in jih po besedah nacionalne koordinatorice programa cepljenja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Grgič Vitkove trenutno uporabljajo pri starejših od 75 let, oskrbovancih domov za starejše, zdravstvene delavce, ki so starejši od 65 let ter dijake, stare od 16 do 18, ki opravljajo v bolnišnicah klinično prakso.
Medtem pa se cepivo AstraZenece, ki se uporablja pri mlajših od 65 let, trenutno pa je njegova uporaba začasno do odločitve Evropske agencije za zdravila (Ema) prekinjena, pa je načeloma v trenutni situaciji namenjena za posebej ranljive kronične bolnike, stare od 18 do 64 let, po prenovi strategije pa so med prednostne skupine dodali še diplomate, zdravstvene delavce in sodelavce, stare manj kot 65 let, in zaposlene v vzgoji in izobraževanju.
Na cepljenje starostne skupine od 75 do 80 let s cepivoma Pfizer in Moderna so prešli konec februarja, ko so od cepilnih centrov prejeli obvestilo, da so ,precepili vse zainteresirane, ki so starejši od 80 let. Ko bodo precepili starejše od 75 let, bodo naprej šli na cepljenje skupine od 70 do 75 let ter posebej ranljive kronične bolnike, nato pa še starejše od 65 let.
Grgič Vitkova je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 pojasnila, da na NIJZ prejmejo veliko pritožb, da starejši od 80 let še niso cepljeni. Kot je dejala, je to možno, ker se naknadno prijavljajo na cepljenje svojemu osebnemu zdravniku.
Sicer pa NIJZ vsak teden, ko poizveduje pri cepilnih centrih, koliko cepiv potrebujejo, vpraša tudi za starostne skupine. Zato posamezni cepilni center ne more cepivo Pfizerja uporabiti denimo pri 65-letniku, če ga je naročil za 75-letnika. "Izdaja mRNK cepiva je bila do zdaj zelo stroga in naj se ne bi uporabljala za druge kot za starostnike, starejše od 75 let. Če so naročali tudi za mlajše, so kršili strategijo," je dodala.
A po njenem mnenju so redki primeri, ko pride do kršitev strategije. Ob tem pa je opozorila, da je cepivo AstraZenece pakirano po 100 odmerkov, to je tudi najmanj, kolikor lahko dostavijo posameznemu cepilnemu centru. Tako se lahko zgodi, da manjši cepilni centri cepijo mlajše in zdrave ljudi, ker jim je ostalo tega cepiva in da ga ne zavržejo. Prav tako se lahko zgodi, da se četrtina šolnikov, ki so prijavljeni na cepljenje, premisli in cepilni center vabi kandidate v skladu s strategijo naprej.
Med posameznimi cepilnimi centri so namreč velike razlike glede precepjlenosti tamkajšnjega prebivalstva. Nekateri so uspeli precepiti že vse zainteresirane z njihovega območja, torej tudi mlajše odrasle brez kroničnih bolezni, drugi pa niso uspeli začeti cepljenja starejših kroničnih bolnikov. Grgič Vitkova strinja, da so cepilni centri različno organizirani - eni so bolje drugi slabše.
Primer cepilnega centra, kjer so doslej uspeli precepiti vse zainteresirane, je Zdravstveni dom Kočevje. Pomočnik direktorice Primož Velikonja, ki je tudi zadolžen za organizacijo cepljenja, je za STA pojasnil, da so uspeli precepiti vse, ki imajo pridružene bolezni in tudi tiste, ki so zdravi. Tako je na njihovem območju, kamor gravitira okoli 16.000 ljudi, precepljenih skoraj 4000 ljudi, 2000 jih je bolezen prebolelo, še 2000 jih je mlajših od 18 let in za njih cepivo še ni registrirano.
Na vprašanje, kako so uspeli zagotoviti cepljenje tudi zdravim in mlajšim posameznikom, so pojasnili, da so vzpostavili lasten informacijski sistem, v katerega so povezali tudi tamkajšnje koncesionarje, in naredili seznam cepljenja. Ko so sporočali število želenih cepiv NIJZ, so jih prejeli in upoštevali prioritetni seznam. V zadostnih količinah niso prejeli le cepiva Pfizerja, na katerega čaka še 500 do 600 ljudi, ki so stari od 65 do 75 let. So pa se določeni v tej starostni skupini, ki pa jih po Velikonjevih besedah niti ni bilo malo, odločili za cepljenje s cepivom AstraZenece.
Velikonja je tudi pojasnil, da so informacijsko aplikacijo za vzpostavitev seznama vzpostavili že v začetku februarja in to v dveh dneh, medtem ko naj bi se na državni ravni zdaj lotevali takšnega sistema.
V Zdravstvenem domu v Dravogradu pa trenutno "stojijo" odmerki cepiva AstraZenece, saj za njih nimajo interesa med prebivalstvom. Kot je za STA dejal direktor doma Jožef Studenčnik, so naročili cepiva Pfizerja in AstraZenece, a prejeli več odmerkov AstraZenece. Poleg tega si določeni premislijo - v torek dopoldne se je tako od naročenih 35 šolnikov cepilo le 21.
Na cepljenje s cepivom Pfizerja imajo tako še 470 prijav, doslej pa so precepili s katerim koli cepivom 1200 od 8300 občanov. So pa uspeli precepiti večino kroničnih bolnikov, ki so bili zainteresirani. (STA)
3