SiolNET. Novice Slovenija
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger
#Izarhiva

"Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo." #foto

0

termometer

Pred 25 leti, 23. decembra 1990, je velika večina volivcev glasovala za samostojno Slovenijo. Izidi so bili razglašeni 26. decembra. Na ta dan zdaj praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.

Na plebiscitu se je 93,2 odstotka udeleženih volivcev oziroma 88,5 odstotka vseh volivcev odločilo za samostojno Slovenijo. Poglejmo, kakšno pot je Slovenija prehodila do plebiscita in kako se je po plebiscitu osamosvojila od Jugoslavije.

Februarja 1987 je izšla 57. številka Nove revije, v kateri so bili objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program. Ta številka velja za programski temelj slovenskega osamosvajanja.

31. maja 1988 je Služba državne varnosti (SDV) aretirala kolumnista tednika Mladina in kandidata za predsednika mladinske organizacije ZSMS Janeza Janšo ter ga izročila Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Na sodne klopi vojaškega sodišča v Ljubljani je JLA postavila tudi urednika in novinarja Mladine Davida Tasiča in Francija Zavrla ter podčastnika JLA Ivana Borštnerja. Aretacija in sojenje sta sprožila množične proteste – začela se je slovenska pomlad. Na fotografiji: protest v podporo četverici JBTZ na Kongresnem trgu.

Konec leta 1989 so se številne novoustanovljene stranke povezale v koalicijo z imenom Demokratična opozicija Slovenije (Demos). Ta koalicija strank je zmagala na svobodnih in demokratičnih volitvah po letu 1928, ki so bile aprila 1990. Na fotografiji predstavnikov Demosovih strank, ki je bila posneta januarja 1990, so (od leve proti desni): Andrej Magajna, Dušan Plut, Jože Pučnik, Rajko Pirnat, Marjan Podobnik, Dimitrij Rupel, Silvester Plahutnik, Katja Boh, Leo Šešerko, Hubert Požarnik in Ivan Oman.

Demos je maja 1990 oblikoval vlado, ki jo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle. V vladi, ki se je je pozneje oprijelo ime osamosvojitvena vlada, so bili tudi nekateri ministri iz vrst takratnih opozicijskih strank. Med pomembnimi osamosvojitvenimi ministri so bili obrambni minister Janez Janša, notranji minister Igor Bavčar in zunanji minister Dimitrij Rupel.

Na spomladanskih volitvah leta 1990 so volivci izbirali tudi člane predsedstva Slovenije in predsednika omenjenega predsedstva. Predsednik predsedstva je postal Milan Kučan, ki je v drugem krogu volitev premagal kandidata Demosa Jožeta Pučnika. Predsednik parlamenta je postal France Bučar.

Jože Pučnik je po porazu v drugem krogu predsedniških volitev vse svoje moči usmeril v predsednikovanje koaliciji Demos. Ker je stalno priganjal in spodbujal vlado k osamosvojitvenim korakom, ga je novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek označila za motor slovenskega osamosvajanja. Pučnik je 23. decembra 1990, po uspešno izvedenem plebiscitu za samostojno Slovenijo, izrekel znan stavek: "Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo."

Plebiscitno vprašanje se je glasilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Po zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je 6. decembra 1990 sprejel slovenski parlament, je morala za uspeh plebiscita na vprašanje pozitivno odgovoriti več kot polovica vseh volilnih upravičencev.

Na plebiscitu sprejeta odločitev o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je zavezovala slovenski parlament, da v šestih mesecih od dneva razglasitve izidov plebiscita, torej do 26. junija 1991, sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe za osamosvojitev.
23. decembra zvečer, ko je bilo jasno, da je plebiscit uspel, se je začelo množično in spontano proslavljanje. Na fotografiji: znani slovenski igralec Polde Bibič na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Plebiscitni izid je slovenski parlament (oziroma skupščina, kot se je takrat uradno imenoval) slovesno razglasil tri dni po plebiscitu – 26. decembra 1990. V spomin na slovesno razglasitev plebiscitne odločitve za samostojno in neodvisno Slovenijo 26. decembra praznujemo dan samostojnosti oziroma od septembra 2005 dan samostojnosti in enotnosti. Na fotografiji (od leve proti desni): podpredsednik parlamenta Vitodrag Pukl, predsednik parlamenta France Bučar, podpredsednik parlamenta Vane Gošnik in predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič.

Slovenija je postala samostojna in neodvisna 25. junija 1991. Novoustanovljeno državo so napadle enote JLA, a so bile slovenske sile uspešnejše. Na fotografiji: vojaki JLA na tanku.

Slovenska osamosvojitvena vojna, ta je znana tudi kot vojna za Slovenijo oziroma desetdnevna vojna, se je končala 7. julija 1991 z brionskim sporazumom, s katerim je JLA končala svoj napad, Slovenija pa je za tri mesece zamrznila osamosvojitvene dejavnosti. Predsedstvo Jugoslavije je nato 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili skozi koprsko pristanišče v noči na 26. oktober. Že prej, 8. oktobra 1991, se je končala trimesečna zamrznitev slovenskih osamosvojitvenih ukrepov. Na fotografiji: pripadniki slovenske teritorialne obrambe razorožujejo ujete pripadnike JLA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin