Četrtek, 6. 10. 2022, 9.31
1 leto, 6 mesecev
Je to nezaupnica vlade ministru za izobraževanje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,05
12
Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da za zamrznitev cen šolskih malic ni treba sprejeti interventnega zakona, saj bi minister za izobraževanje to lahko sprejel sam.
DZ je na današnji seji s 76 glasovi za in nobenim proti podprl vladni predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji Zakonodajno-pravna služba (ZPS) je ob tem opozorila, da za reševanje tega problema ni potrebno sprejetje interventnega zakona, ki se sicer sprejme ob izrednih dogodkih, kot je denimo vojna ali epidemija, saj bi ceno malic lahko minister za izobraževanje Igor Papič določil kar sam.in izobraževanju, ki prinaša zamrznitev cen šolskih malic, oskrbnin v dijaških domovih ter bivanja v študentskih domovih.
Nov zakon je po navedbah vlade eden od ukrepov za blažitev draginje in predvideva ukrepe, ki bodo omilili posledice in vpliv visokih cen. Tako se cena šolske malice za učence in dijake v prihajajočem šolskem letu ne bo zvišala in bo ostala enaka kot v šolskem letu 2021/2022.
Zaradi zagotavljanja pozitivnega poslovanja šol pa se bo osnovnim in srednjim šolam razlika med stroški in staršem zaračunano ceno malice krila iz državnega proračuna, iz katerega bodo v letošnjem letu namenili štiri milijone evrov, v prihodnjem pa 14 milijonov.
Zakonodajno-pravna služba DZ opozarja, da je skladno s petim odstavkom 4. člena ZŠolPre-1 cena malice v osnovni in srednji šoli opredeljena kot vrednost, po kateri šola zagotavlja malico učencem in dijakom, določi pa jo minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom in je enaka za vse učence oziroma dijake.
Za reševanje tega problema torej ne bi bilo potrebno sprejetje interventnega zakona, saj bi minister Igor Papič zamrznitev cen lahko sprejel sam ali pa se odločil za dopolnitev 4. člena zakona o šolski prehrani.
"Potrebno je poudariti, da interventni zakon ne ureja samo cene malic temveč tudi oskrbnine v dijaških domovih in stroške bivanja v študentskih domovih. Poleg tega daje pravno podlago za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev šolam iz državnega proračuna v tem šolskem letu, česar pa ni dopustno urejati s podzakonskimi predpisi. Zaradi zamrznitve cen bo namreč nastala razlika med dejanskimi stroški in staršem zaračunano ceno malice, ki se bo krila iz državnega proračuna," so odgovorili.
Pri tem členu ZPS opozarja tudi na neusklajenost pojmov za opredelitev vrednosti oziroma cene malice za učence in dijake. Opozarjajo, da je "besedilo prvega odstavka 2. člena predloga zakona zato treba ustrezno spremeniti in za pojme z enako vsebino – tj. ceno oziroma vrednost malice – uporabiti iste izraze".
ZPS opozarja na spornost z vidika načela enakosti pred zakonom
Zakon predvideva tudi ukrepe za omilitev posledic in vpliva visokih cen predvsem energentov in se zato za tekoče študijsko leto določa najvišja cena bivanja študentov z dodeljeno subvencijo v javnih študentskih domovih, javnih dijaških domovih in zasebnih študentskih domovih.
Tako bodo dijaki in študenti, ki bivajo v dijaškem domu, v tem šolskem letu plačali oskrbnino v višini izhodiščne cene, kot je veljala od januarja do konca avgusta. V študentskih domovih pa bo fiksno določena cena bivanja.
V povezavi s tem členom zakonodajno-pravna služba izpostavlja, da predlagana ureditev odstopa od (sistemskega) postopka določitve cene oskrbnine iz 11. člena Pravilnika in za šolsko leto 2022/2023, ki določa fiksno ceno oskrbnine v višini, kot je bila določena za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2022. "Pri tem pa velja predlagani odstop od sistemske ureditve izključno za dijake in študente višjih strokovnih šol, ki niso upravičeni do subvencioniranja oskrbnine, ne pa tudi za druge dijake in študente višjih šol. Glede na navedeno bi bila predlagana ureditev lahko sporna z vidika načela enakosti pred zakonom," so zapisali.
V zvezi s predlagano določbo so opozorili še na vprašanje njene potrebnosti, saj prvi odstavek 3. člena predloga zakona že določa fiksno ceno oskrbnine za šolsko leto 2022/2023, zaradi česar svet dijaškega doma ne sme določiti drugačne cene oskrbnine.
Celotno mnenje zakonodajno-pravno službe si lahko preberete tukaj.
Po oceni bo zaradi ukrepov treba iz državnega proračuna šolam in domovom v letu 2022 sicer zagotoviti dodatnih 4,01 milijona in v letu 2023 dodatnih 14,045 milijona evrov.
Zakon bo veljal od 1. septembra letos, torej za nazaj.
DZ bo obravnaval tudi predlog novele zakona o dohodnini
Predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina predvideva spremembo glede upravičencev, in sicer bi v shemo vključili sektor kmetijstva in ribištva ter zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, iz nje pa izključili kreditne in finančne institucije.
Predvideno je zvišanje zneskov v okviru enostavne pomoči, in sicer bo pokrit 50-odstotni delež upravičenih stroškov, ne le 30-odstotni, kot velja zdaj. Prag za vstop v shemo po predlogu ostaja vsaj dvakratno povišanje stroškov energije letos glede na preteklo leto. Določila glede posebne pomoči in pomoči za energetsko intenzivna podjetja bi ostala nespremenjena. Ocenjena sredstva za izvajanje zakona bi se s spremembami zvišala s 40 na 86 milijonov evrov.
DZ bo obravnaval tudi predlog novele zakona o dohodnini, s katerim želi skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom (NSi) zvišati višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za 14,9 odstotka. Toliko znaša seštevek ocen inflacije za leti 2022 in 2023 po podatkih Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj. Sprememba bi po oceni predlagateljev pomenila 26 milijonov evrov nižje prihodke v proračun letno.
12