SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Je hotel mama v Sloveniji le stvar sile razmer?

1

termometer

V Sloveniji se zdi, da podaljšano sobivanje mladih odraslih in staršev ni stvar sile razmer, vsaj tako kažejo odgovori, ko se sprašuje za mnenje o tem. "Oboji so s tem namreč zadovoljni."

Kot še pojasni dr. Gregor Tomc, ki na ljubljanski fakulteti za družbene vede med drugim poučuje tudi predmet sociologija mladine, gre očitno za svojevrstno prilagoditev, ko si mlajši zaradi nizkih dohodkov oziroma brezposelnosti lajšajo svojo stisko tako, da ostajajo oziroma živijo pri starših: "Po vseh raziskavah sodeč, obstajajo tudi nematerialni razlogi za to odločitev, ki se kažejo v vzajemnosti med starši in mladostniki v Sloveniji. Gre skoraj za nekakšno prijateljsko vez tudi takrat, ko odrastejo, drug z drugim se zelo dobro počutijo." Kot so povedali na Uradu RS za mladino, raziskave kažejo, da se je delež mladih med 25. in 29. letom starosti, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s svojo materjo, v obdobju od leta 2000 do 2010 povečal s 44,4 odstotka na 66,2 odstotka. Po podatkih časnika Spiegel , ki se opira na Eurostatove podatke za leto 2011, pa kar okoli 44,1 odstotka mladih Slovenk in Slovencev v starostni skupini od 25 do 34 let še vedno živi pri starših, kar našo državo uvršča v sam vrh evropskih držav glede podaljšanega sobivanja mladih odraslih in staršev. Na lestvici pred njo so le še Slovaška (56,4 odstotka), Bolgarija (55,7 odstotka), Malta (51,9 odstotka), Grčija (50,7 odstotka), Portugalska (46,3 odstotka), Italija (44,7 odstotka) in Poljska (44,4 odstotka). Sindrom podaljšane mladosti smo v Sloveniji poznali že pred krizo Kot pravijo na uradu za mladino, o tem fenomenu obstaja vrsta domnev, ki so pogosto stereotipne. Nekatere teze se po njihovem mnenju opirajo na kulturne vzorce, kot so na primer, da so mladi razvajeni oziroma so njihove matere preveč posesivne in zaščitniške, druge temeljijo na ekonomskih razlogih, kot sta nezmožnost osamosvajanja zaradi finančnih razlogov ali nedostopnost stanovanj in podobno. "Resnica pa je nekje vmes. Sindrom podaljšane mladosti smo namreč v Sloveniji poznali že pred krizo." Materialni dejavniki pomembni, da se mladi odselijo od svojih staršev Materialni dejavniki se sicer po podatkih urada za mladino kažejo kot zelo pomembni, da se mladi odselijo od svojih staršev: "Pri starših živi kar dobre tri četrtine mladih, starih od 25 do 29 let, katerih starši živijo v hišah, sami pa nimajo zaposlitve, in manj kot tretjina takih, katerih starši živijo v stanovanjih, sami pa imajo redno zaposlitev in mesečni dohodek vsaj tisoč evrov." Glede na razpoložljive podatke bi lahko bila po mnenju urada za mladino tudi naraščajoča permisivnost socializacije, poleg zaostrovanja strukturnih pogojev osamosvajanja, pomemben dejavnik podaljševanja obdobja bivanja pri starših v Sloveniji. Kot poudarjajo na uradu za mladino, pa podatki raziskav ne potrjujejo teze, da je višja povprečna starost, pri kateri mladi zapuščajo dom, povezana s hedonizmom in nepripravljenostjo mladih na sprejemanje odgovornosti. Slovenija je v EU-ju prva po začasnih oblikah dela mladih in delu v tako imenovanem asocialnem času Prav nasprotno. Na uradu za mladino so prepričani, da nove generacije vedno prinašajo novo dinamiko in zrele družbe znajo njihov naboj, energijo, znanje in navdušenost medgeneracijsko dobro umestiti v razvoj družbe kot celote: "Zdi se, da je pri nas ta proces že ves čas tranzicije nekoliko pešal, radikalno pa se je upočasnil s pojavom krize. Trg dela je dober pokazatelj tega dejstva. Slovenija je prva država v EU-ju po začasnih oblikah dela mladih in po delu v tako imenovanem asocialnem času, to je izmenskem, nedeljskem in nočnem delu. Podjetja zaradi statičnosti trga dela svojo prilagodljivost gradijo na tistih, ki vstopajo. Zato se med mladimi upravičeno kopiči nezadovoljstvo. Zdaj spremljamo generacije, ki so visoko izobražene, sposobne, mobilne, prilagodljive, ključno pa je, da jim z akcijskimi programi na podlagi Nacionalnega programa za mladino, ki ga je sprejela vlada, omogočimo dostojno prihodnost." Tomc pa meni, da smernice v Evropi kažejo, da bodo v prihodnosti zaposlitve manj zanesljive, da bo zaposlitev za nedoločen čas manj in bo zaposlovanje bolj prilagodljivo. "Je pa res, da so pri teh prihajajočih spremembah na izrazitem udaru prav mladi."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin