Janša: To je obskurno. Onemogočiti se poskuša razvoj Zahodnega Balkana.

Po pisanju spletnega portala politicki.ba je bil predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu konec februarja ali v začetku marca predan dokument, iz katerega naj bi izhajalo, da naj bi se Slovenija v okviru predsedovanja Svetu EU zavzemala za spremembe meja na zahodnem Balkanu, pri čemer naj bi bila predvidena možnost, da bi deli Črne gore in Severne Makedonije z albansko manjšino pripadli Albaniji, možnost odcepitve republike Srbske od Bosne in Hercegovine ter priključitev zahodne Hercegovine Hrvaški.

Janša se je na očitke na Twitterju odzval takole:

Eh, @eucopresident sem nazadnje srečal lani. Težko bi mu tako februarja ali marca letos karkoli fizično predal, kot piše obskurni splet, ki ga navajate. 🇸🇮 sicer resno išče rešitve za razvoj regije in EU perspektivo držav ZB, s takimi zapisi pa se ravno ta cilj skuša onemogočiti. https://t.co/aObQNCkRc5

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 12, 2021

Novice Kitajci stiskajo Črnogorce. Minister priznava: Razmere so dramatične.

Pahor zagovarja ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine

V zvezi z dogajanjem na Zahodnem Balkanu se je danes oglasil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je glede novinarskih vprašanj o svojih pogovorih s člani predsedstva Bosne in Hercegovine v začetku marca pojasnil, da je zagovornik Bosne in Hercegovine, "njene ozemeljske celovitosti, evropske perspektive in mirnega razvoja".

"Predsednik Pahor želi, da bi BiH čim hitreje postala del Evropske unije. Dosledno poudarja pomen geopolitičnega pristopa k širitvi Evropske unije, v katero bi bila zajeta tudi BiH, ki ima z EU trenutno najšibkejše formalne vezi. Predsednik Pahor redno svari pred idejami o razdružitvi BiH in ponovnem risanju meja na Zahodnem Balkanu. V tem kontekstu je zaradi zaskrbljenosti pred temi idejami o tem vprašal svoje sogovornike, vse tri člane predsedstva Bosne in Hercegovine, ko je v začetku marca obiskal Sarajevo," so še sporočili iz predsednikovega urada.

"Zelo malo možnosti je, da bi tak proces potekal mirno"

Javno je predsednik republike o tem spregovoril tudi v nagovoru Sobranju Republike Severne Makedonije septembra lani, ko je med drugim povedal:

"Ob tem bi rad poudaril svojo oceno, ki je pomembna, če je točna: če ne bo širitve Evropske unije ali pa bo širitev močno zamujala, se bo v tej regiji počasi prijela teza, da razpad bivše Jugoslavije pravzaprav še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične meje. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je zelo malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti brez konfliktov, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v Jugovzhodni Evropi. Zato sem že večkrat dejal, da je širitev Evropske unije na Zahodni Balkan ekskluzivno politično vprašanje, ki terja tudi od Evropske unije neko še bolj premišljeno strategijo."