Janez Janša
Ponedeljek, 31. 1. 2022, 13.06
2 leti, 2 meseca
Janša: Kar je storil tožilec Šketa, meji na državni udar. Šketa odgovarja. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
148
"Prizadevanja, da se zaradi očitkov na račun vlade Sloveniji zamrznejo oziroma odvzamejo evropska sredstva, ki smo si jih izpogajali, so zavržna. Ko je o pogojevanju sredstev govorila Tanja Fajon (SD), se nam je še morda zdelo, da je to šlo čez rob, a da je to del političnega diskurza, ko pa smo slišali, da je generalni državni tožilec Drago Šketa poslal v Bruselj pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev teh sredstev, pa to meji na državni udar," je v državnem zboru v odgovoru na vprašanje poslanca SNS Zmaga Jelinčiča dejal premier Janez Janša. Šketa je v odzivu dejal, da je izjava, da je on predlagal zamrznitev sredstev, neresnična. "Nikoli nisem predlagal zamrznitve sredstev za Slovenijo," je povedal.
Po prejemu njegovega pisma je to storila glavna evropska tožilka Laura Kövesi. Med drugim je v izjavi Šketa povedal, da je bilo omenjeno pismo poslano na prošnjo glavne evropske tožilke, "da jo seznanimo z vsemi ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva."
Vrhovno državno tožilstvo je objavilo pismo generalnega državnega tožilca Draga Škete evropski glavni tožilki Lauri Kövesi. Pismo si lahko preberete tukaj.
Zmago Jelinčič je danes v parlamentu Janezu Janši zastavil vprašanje, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji "glede na vztrajno ponavljajoče se novice o slabem stanju slovenskega gospodarstva, o politično negativnem odnosu evropskih držav do Slovenije glede neupoštevanja prava in pravic nekaterih ter na splošno glede slabega stanja v državi na vseh področjih, kar pripisujejo vladi in premierju".
"Prizadevanja, da se zaradi očitkov na račun vlade Sloveniji zamrznejo oziroma odvzamejo evropska sredstva, ki smo si jih izpogajali, so zavržna. Ko je o pogojevanju sredstev govorila Tanja Fajon (SD), se nam je še morda zdelo, da je to šlo čez rob, a da je to del političnega diskurza, ko pa smo slišali, da je generalni državni tožilec Drago Šketa poslal v Bruselj pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev teh sredstev, pa to meji na državni udar," mu je med drugim odgovoril Janša.
"Kdo v tej državi ima pravico, da ljudem, ki ustvarjajo, na podlagi kapric in manipulacij ogroža ta sredstva. Si predstavljate, da bi to storil kak tožilec kakšne druge države. Videli smo tudi zapisnik kolegija Evropske komisije, kjer se tudi komisar iz Slovenije Lenarčič pridružuje tistim, ki bi pogojevali ta sredstva. To je predsednica komisije zavrnila. Človek, ki ga država pošlje v Evropsko komisijo in tam dobi 20 tisoč evrov na mesec, zdaj ogroža sredstva za nujno potrebne investicije v tej državi," je še dejal Janša.
Janša: Šketa ve, da skrajšanja rokov ne bi podprli
Janša je sicer že pred dnevi o ravnanju Draga Škete, ta je glavno evropsko tožilko Lauro Kövesi obvestil o spremembah kazenskega zakonika, ki jih je v parlamentu predlagala SNS Zmaga Jelinčiča, na Twitterju zapisal:
Koalicija se je že prejšnji teden odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskave na seji @Drzavnizbor ne bo podprla. Tožilec Šketa to ve, ker so to stranke javno objavile. Kljub temu danes v Luxembourgu zavaja in terja zamrznitev EU sredstev za Slovenijo. #podlo pic.twitter.com/AtwaM7hT6I
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 27, 2022
DZ je medtem danes na predlog poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev z dnevnega reda umaknil predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke za kazniva dejanja, kar pomeni, da ga poslanci ne bodo več mogli zavrniti.
Vrhovno državno tožilstvo je na spletni strani objavilo pojasnila v zvezi z obiskom Draga Škete pri glavni evropski tožilki Lauri Kövesi. Njihov zapis spodaj objavljamo v celoti.
VDT RS je pripravilo dopis z dejstvi in stališči, ki so bila vsa, brez izjeme, že pred tem večkrat predstavljena in izražena v javnosti. Vsebina dopisa se je nanašala zastoj imenovanja novih državnih tožilcev, znižanje plač ob začetku epidemije, zmanjšanje proračuna državnega tožilstva za leto 2022, medijske napade na tožilsko organizacijo in zakonodajne spremembe, ki so bile pripravljene in v večini primerov tudi sprejete brez upoštevanja mnenj državnega tožilstva. Med slednjimi sta bila, poleg sprememb Zakona o organiziranosti in delu v policiji, Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, Zakona o kazenskem postopku in Zakona o državnem tožilstvu, omenjena tudi predloga novih sprememb Zakona o državnem tožilstvu in sprememb Kazenskega zakonika. Vse omenjene spremembe namreč lahko vplivajo tudi na delo EJT. Dopis je bil odposlan iz urada GDT v četrtek, 20 januarja 2022, torej pred uradnim delovnim obiskom GDT RS na sedežu EJT v Luksemburgu, ki je potekal 27. januarja 2022. Navedbe, da je GDT RS namerno zavajal evropsko javno tožilko o predlaganih spremembah KZ-1 za skrajšanje zastaralnih rokov, tako ne držijo. V času odpošiljanja dopisa je bilo namreč javnosti znano le, da je predlog dopolnitve dobil zeleno luč odbora za pravosodje. Zanikamo, da bi dopis pripravili in odposlali z drugačnim namenom od tega, da odgovorimo na zaprosilo evropske glavne tožilke po posredovanju informacij.
Delovni obisk GDT RS v Luksemburgu je potekal po vnaprej pripravljenem programu, ki ga je pripravilo EJT in katerega osrednji namen je bila seznanitev z delom EJT. VDT RS ostro zavrača navedbe, da je GDT predlagal ukrepanje zoper Slovenijo, saj tak predlog ni bil nikoli podan – niti pisno niti ustno med uradnimi sestanki. Seznanitev Komisije s stanjem v Sloveniji je bila povsem avtonomna odločitev evropske glavne tožilke, za kar ima podlago v Uredbi (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.
Janša: S prodajo deleža v Savi Turizmu nimamo nič
Janša je spregovoril tudi o prodaji deleža sklada York v Savi Turizmu madžarskemu skladu. Dejal je, da vlada s to prodajo nima nič in da je v preteklosti neka druga te deleže prodala tujcem, ki jih zdaj prodajajo naprej. Poudaril je, da se zdaj pojavljajo predvsem očitki tistih, ki so prodali marsikaj, od bank do turističnih zmogljivosti.
Janša prvič iz oči v oči z Golobovo poslanko
Predsednik vlade Janez Janša je danes odgovarjal tudi na vprašanje članice poslanske skupine nepovezanih poslancev Janje Sluga, ki je prejšnji teden prestopila v stranko Roberta Goloba Gibanje Svoboda. To je bilo prvo soočenje Janeza Janše s katerim od Golobovih poslancev.
Janja Sluga je bila v državni zbor izvoljena kot poslanka SMC. To poslansko skupino je marca lani zapustila in postala nepovezana poslanka. Prejšnji teden je postalo znano, da je, enako kot nepovezani poslanec Jurij Lep, ki je bil nekoč poslanec DeSUS, prestopila v stranko Gibanje Svoboda, ki se je do prejšnjega tedna, ko jo je prevzel Golob, imenovala Z.Dej, njen predsednik pa je bil Jure Leben.
Predsedniku vlade je postavila vprašanje v zvezi s stališčem vlade do novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je pripravila civilna družba in o katerem bo na 29. redni seji DZ opravljena splošna razprava.
148