Janez Janša vs. Hilda Tovšak: kako država vrednoti njuno svobodo?

Za napačne postopkovne odločitve policije in tožilstva ter razveljavljene odločitve sodišč, katerih posledica je, da je bila človeku neupravičeno ali nezakonito odvzeta prostost, lahko oškodovani zahtevajo denarno odškodnine od države.

Prvi korak so pogajanja z državnim pravobranilstvom, če ta niso uspešna, jim ostane sodna pot. "Cena svobode" pa v očeh pripornikov in obsojencev dosega precej drugačne vrednosti kot v očeh države. 

Občutna razhajanja pri zneskih

Ivan Črnkovič, Tone Krkovič in Janez Janša, ki so že prestajali zapor v zadevi Patria, a je bila zadeva pozneje razveljavljena, epiloga pa zaradi zastaranja ni dočakala, zdaj od države terjajo odškodnino. Foto: Matej Leskovšek Nekdanji obsojenci in zaporniki v zadevi Patria, ta je pozneje zastarala, od države terjajo visoke odškodnine. 

Janez Janša je bil zaprt 145 dni in zahteva 900 tisoč evrov ali šest tisočakov za dan. Ivan Črnkovič je bil v zaporu 184 dni in zahteva dobrih 13 milijonov evrov, v glavnem zaradi poslovne škode, ki jo je utrpelo njegovo podjetje. Tone Krkovič je bil v zaporu 259 dni in zahteva 600 tisoč evrov.

Zahtevke so vložili že konec junija, prvo ponudbo pa so s pravobranilstva prejeli konec septembra in je precej nižja. Janši naj bi na primer državno pravobranilstvo ponudilo 53 tisoč evrov ali približno 365 evrov za dan neupravičenega zapora, Krkoviču dobrih 35 tisočakov ali 140 evrov za dan zapora. 

Preberite še:

Janša, Črnkovič in Krkovič od države zahtevajo 15 milijonov evrov

Tovšakovi nižja ponudba

Primerljive primere je med javno odmevnimi zadevami težko najti. Precej pogosteje kot nezakonit zapor smo v preteklosti videli nezakonit pripor. 

Nekdanji gradbeni baronici Hildi Tovšak bi država za 35 dni nezakonitega pripora plačala okrog tri tisočake. Foto: Matej Leskovšek Veliko medijske pozornosti je dobil nezakonit pripor nekdanje predsednice uprave Vegrada Hilde Tovšak, ki je bila leta 2014 35 dni nezakonito priprta. Tožilec Harij Furlan je namreč spremenil zahtevo za preiskavo v milejšo obliko, zato bi morala preiskovalna sodnica takrat že priprto Tovšakovo izpustiti na prostost, česar pa ni storila.

Tovšakova je pozneje od države za 63 dni terjala 16 tisoč evrov odškodnine. Pravobranilstvo ji je priznalo le 35 dni nezakonitega pripora in naj bi ji po naših informacijah za to ponudilo slabo petino zahtevane vsote, kar je manj kot sto evrov na dan. Po besedah odvetnika Borisa Kandutija poravnava vse do danes ni bila sklenjena, glede na to, da je Tovšakova v zaporu pa obstaja možnost, da se ji nezakonito prestani pripor všteje in se s tem skrajša čas prestajanja zaporne kazni. 

Želijo odškodnino za vse sojenje

Že ne prav analitično oko hitro opazi visoko razliko med zahtevami oškodovancev in ponudbami državnih odvetnikov.

Na pravobranilstvu so skopi z informacijami o postopku v zadevi Patria, češ da še traja. Tako odvetnik Janše Franci Matoz kot Krkovičev zagovornik Jože Hribernik pa pojasnjujeta, da je neupravičen odvzem prostosti le del zahtevka, ki se nanaša na ves desetletni proces Patria. Velika razhajanja pa so posledica tega, da pravobranilstvo dela zahteve, ki se nanaša na sojenje, ne prizna.

"Jaz sem zahteval okrog sto tisoč evrov za odvzem prostosti in okrog 800 tisoč evrov za dolgotrajno sojenje in vpliv na čast. Pravobranilstvo je drugi del zahtevka odločno zavrnilo, češ da je bil sodni postopek zakonit," razlaga Matoz. 

Matoz: Ne bom se več pogajal, grem v tožbo

"Jaz sem zahteval okrog sto tisoč evrov za odvzem prostosti in okrog 800 tisoč evrov za dolgotrajno sojenje in vpliv na čast. Pravobranilstvo je drugi del zahtevka odločno zavrnilo, češ da je bil sodni postopek zakonit," pravi odvetnik Janše Franci Matoz, ki zdaj napoveduje tožbo. Foto: Matej Leskovšek Odvetnik pravi, da bo v kratkem, omenil je časovno obdobje treh tednov, vložil tožbo. "Ne bom se več pogajal, saj je razkorak med zahtevano vsoto in ponudbo pravobranilstva prevelik." 

Škodo v obdobju sojenja bo argumentiral s trditvijo, da proces in zapor za Janšo nista bila napaka ali zmota, temveč da so mu s tem namenoma povzročili škodo, pravi. Povzročitelji naj bi bili tožilci in sodniki, ki jih Janša že večkrat javno izpostavil. Na vprašanje, s katerimi dokazi bo podprl navedbe o namernem oškodovanju, pa v smehu odvrne le: "To bom povedal na obravnavi."

Na pravobranilstvu pravijo, da ima vsak oškodovanec možnost, da zavrne njihovo ponudbo, tudi če se pojavi tožba, pa se je še vedno mogoče izogniti sojenju s sodno poravnavo. Večina postopkov se konča v postopku na prvobranilstvu, pravijo.

Zakaj je Janša dobil trikrat višjo ponudbo od Tovšakove?

Kaj pa je razlog za velike razlike v višinah odškodnine, ki jo oškodovanim ponudi pravobranilstvo? To ima sicer določen osnovni dnevni znesek, ki pa ga nato prilagodi individualnim okoliščinam. Presojajo, ali ima oškodovanec družino, ugled, ki ga uživa oškodovanec v svojem okolju, odnos okolja do njega po odvzeti prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, ter težo in trajanje duševnih bolečin. Eden od kriterijev je tudi medijska odmevnost in morebitni vpliv na javno podobo oškodovanca. Na pravobranilstvu pravijo, da okoliščine presoja posebna komisija, pri postopku pa se zgledujejo po sodiščih.

Janša je bil ob odhodu v zapor poslanec v Državnem zboru (DZ) - prav zato je zapor v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča zapustil že pred razveljavitvijo sodbe - in predsednik največje opozicijske stranke, ki je sicer že vložila ločeno tožbo proti državi, v kateri zahteva 900 tisoč evrov zaradi domnevnega vpliva Patrie na državnozborske volitve leta 2014.

Tovšakova je bila sicer prav tako medijsko prepoznavna osebnost, v času odreditve pripora pa je bila že nekaj let pod medijskim radarjem. Po propadu Vegrada leta 2010 se je namreč, kot smo poročali, upokojila, maja 2012 pa postala družbenica in zastopnica v družinskem podjetju Slavc, kjer je ostala do konca leta 2014.