Janez Janša
Ponedeljek, 9. 10. 2017, 14.07
6 let, 6 mesecev
Janša, Črnkovič in Krkovič od države zahtevajo 15 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,10
54
Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič skupaj od države terjajo 15 milijonov evrov zaradi zapora in poslovne škode, ki je po njihovem mnenju nastala zaradi neupravičenega zapora v zadevi Patria. Vsi trije so zavrnili prve poravnalne ponudbe državnega pravobranilstva, v skrajnem primeru pa napovedujejo tožbo.
Krkovič in Janša od države terjata odškodnino za po njunem mnenju nezakonit zapor, medtem ko Črnkovič od države zahteva še odškodnino zaradi poslovne škode za čas, ko je bil v zaporu. Skupaj od države zahtevajo 15 milijonov evrov, poroča Radio Slovenija.
"Krkovič zaradi nezakonitega zapora in vsega povezanega s tem zahteva 600 tisoč evrov. Ponujeno mu je bilo 35 tisoč evrov, kar je bistveno premalo. Mi smo odprti za pogajanja. Odgovorili smo, naj plačajo, kar ponujajo, kot nekakšen predujem. Nezakonito je bil v zaporu skoraj 300 dni, zato je za nas skoraj žalitev ponuditi takšen znesek. 12 ali 13 milijonov zahteva Črnkovič zaradi gospodarske škode na podjetju. Za Janšo mislim, da je zahteval nekaj več kot Krkovič," nam je povedal Krkovičev odvetnik Jože Hribernik.
Janša, ki je bil nezakonito zaprt 145 dni, zahteva 900.000 evrov, po poročanju 24ur.com pa so mu ponudili nekaj manj kot 53 tisoč evrov. Za odziv smo poklicali tudi odvetnika Janše Francija Matoza in Črnkoviča. Njune odgovore še čakamo.
Na družbenem omrežju Twitter se je odzval tudi Janša:
Zahtevamo, da država odškodnino izterja od tožilcev in sodnikov, ki so krivično tožili in sodili. BZH, Ferlinc, Klajnšek, Masleša, ... https://t.co/Wy2CN3llDD
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 9, 2017
Pogodba o nakupu patrij je bila sklenjena leta 2006.
Začelo se je leta 2011, končalo dve leti kasneje
Sojenje v zadevi Patria se je začelo leta 2011 in se dve leti pozneje končalo z obsodilno sodbo, ki sta jo potrdili še višje in vrhovno sodišče. Janša, Krkovič in Črnkovič so morali po pravnomočnosti zadeve na višjem sodišču v zapor.
Pritožili so se na ustavno sodišče, ki je aprila 2015 soglasno razveljavilo obsodilne sodbe in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče. Krkovič in Črnkovič sta bila kmalu po objavi sodbe izpuščena na prostost, Janša pa je na prostosti že bil, saj so ustavni sodniki decembra 2014 do končne odločitve zanj zadržali izvajanje sodbe.
Zadeva je tako znova romala na ljubljansko okrajno sodišče, ki jo je v ponovljenem postopku zavrglo zaradi zastaranja. Janša se s takim sklepom ni strinjal, zato se je pritožil na ljubljansko višje sodišče, ki je konec novembra 2015 pritožbo zavrnilo. Pritožil se je še na vrhovno sodišče, ki pa odločitve o zastaranju ni spremenilo.
Skupni stroški sojenja, ki jih je morala plačati država, so znašali 95 tisoč evrov.
Septembra 2016 je Slovenska demokratska stranka (SDS) vložila tožbo zoper državo 886 tisoč evrov zaradi posega državnih organov v demokratičnost volilnega procesa z nezakonitimi sodbami v zadevi Patria.
Največ do zdaj je dobil Uhernik
Najvišjo odškodnino za neupravičen zapor je dobil Martin Uhernik, ki je v zaporu neupravičeno preživel sedem let. Država mu je morala plačati 460 tisoč evrov za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Milica Makoter se je z državo zaradi neupravičenih 1.225 dni v zaporu poravnala za 260 tisoč evrov – v tem znesku sta zajeti premoženjska in nepremoženjska škoda.
Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati leto in trajanje zapora, ali ima oškodovanec družino, ugled, ki ga uživa oškodovanec v svojem okolju, odnos okolja do njega po odvzeti prostosti, objavo podatkov o osebi v medijih, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, ter težo in trajanje duševnih bolečin. Med kriterije šteje tudi to, ali je bila zadeva medijsko odmevna in ali je bila posledica medijske odmevnosti večje oškodovanje stranke, pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu.
54