Torek, 30. 8. 2022, 7.41
2 leti, 4 mesece
Izzivalci Fajonove za vodenje SD se morajo izreči do polnoči
V SD se bo danes iztekel rok, do katerega lahko evidentirani kandidati za vodstvene funkcije, ki jih bodo v SD volili na jesenskem kongresu, podajo soglasje h kandidaturi. Po mandat na čelu stranke se podaja zdajšnja predsednica Tanja Fajon, po pričakovanjih bo soglasje h kandidaturi za predsednika stranke podal tudi vodja poslancev Jani Prednik.
Predsedstvo SD bo nato po podanih soglasjih na četrtkovi seji določilo predlog kandidatnih list za predsednika, podpredsednike in glavnega tajnika stranke.
Oči bodo ob tem zagotovo uprte v kandidate za funkcijo prvega, po pričakovanjih bo Tanjo Fajon za stolček na čelu stranke namreč ponovno izzval Jani Prednik.
Fajonova: Imam energijo, da se podam na to pot
Fajonova je sicer danes v izjavi za medije ob robu Blejskega strateškega foruma spomnila, da je sama soglasje h kandidaturi podala že v ponedeljek in je pripravljena stranko voditi še naprej, ob tem pa narediti tudi nekaj bolj konkretnih sprememb. "Vem, da nismo v zavidljivi situaciji, ampak imam energijo, da se podam na to pot," je ocenila trenutni položaj stranke.
Kot je še dejala, je morebitni protikandidat za stolček na čelu SD ne bo presenetil, saj da je stranka vedno imela več kandidatk in kandidatov. Kongres bo nato sprejel končno določitev, ta pa bo izkaz podpore in popotnica za nadaljnje delo, še poudarja Fajonova.
Na zadnjem volilnem kongresu se je s Fajonovo že potegoval za mesto predsednika stranke, ob čemer ga je podprla skoraj tretjina delegatov. Prednik odločitve o kandidaturi uradno sicer še ni sprejel, a se po neuradnih informacijah STA nagiba k temu, da poda soglasje h kandidaturi, tudi zato ker je največ članov stranke na to funkcijo evidentiralo prav njega.
Nezadovoljstvo povzročil rezultat na parlamentarnih volitvah
V delu stranke je namreč v zadnjih mesecih nezadovoljstvo povzročil rezultat stranke, ki jo je na državnozborskih volitvah podprlo 6,69 odstotka volivcev, kar je SD prineslo sedem poslanskih sedežev oz. tri manj kot v preteklem sklicu parlamenta. Brez lastnega kandidata stranka ostaja tudi za predsedniške volitve.
Da je stranka za njegov okus na volitvah doživela poraz, ocenjuje tudi politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič. A kot dodaja, je glede na interpretacije stranke bil glavni cilj zamenjati vlado Janeza Janše, čemur je nato sledil vstop v vlado, SD pa je pri tem uspelo dobiti "zajeten kolač vpliva na dogajanje v državi".
Lukšič: Prednik bi povzročil praske tako v stranki kot tudi v vladi
Če bi se Predniku uspelo zavihteti na čelo SD, bi to po Lukšičevi oceni povzročilo tako praske v stranki kot tudi v vladi. Kot dodaja, bi stranka, če se na kongresu večinsko odloči podpreti Prednika, izpadla "absolutno neresna in nekredibilna". Kdorkoli iz ožjega vodstva, ki bi kandidiral proti obstoječi predsednici, bi namreč s tem sporočal, da ni zadovoljen s tem, da je stranka v vladi, je prepričan.
Trenutek za kakršnekoli rošade je po njegovi oceni zamujen, če bi v stranki ocenili, da so te nujne, pa bi to morali storiti, preden je članstvo podprlo vstop v koalicijo in Fajonovo kot zunanjo ministrico.
Stranko glede na javnomnenjske ankete zadnjih mesecev podpira med dobrih pet in slabih osem odstotkov vprašanih. Lukšič ob tem ocenjuje, da je SD pred velikimi izzivi. Če želi upravičiti svoj obstoj kot socialdemokratska stranka, bo morala idejno in programsko postaviti ter to uveljaviti tudi v vladi, kar pa ni zgolj vprašanje kadrovske politike, je prepričan Lukšič.
12