Petek, 24. 1. 2020, 11.00
4 leta, 10 mesecev
Imamo imena: to je devet najbolje plačanih policistov v državi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,34
16
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je šele na devetem mestu na lestvici najbolje plačanih uslužbencev MNZ.
Medtem ko v Sindikatu policistov Slovenije (SPS) opozarjajo, da vlada ni izpolnila zavez iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018, na notranjem ministrstvu (MNZ) za 3. februar napovedano opozorilno stavko policistov ocenjujejo kot neutemeljeno. Ob tem smo pridobili podatki o visokih zaslužkih vodilnih kadrov policije. Najbolje plačani uslužbenec policije je decembra lani zaslužil 5.818 evrov bruto. V SPS sicer poudarjajo, da to ne odraža prave slike, zato so na spletu objavili podatke o povprečnih bruto plačah za 5.889 oziroma za tri četrtine policistov.
Med desetimi najbolje plačanimi uslužbenci MNZ in obeh organov v sestavi (policije in inšpektorata za notranje zadeve) je kar devet uslužbencev policije, kažejo podatki o bruto plačah na MNZ iz lanskega decembra. Med stotimi zaposlenimi z najvišjimi plačami v razponu od 4.352 do 5.818 evrov bruto je sicer le 17 zaposlenih z MNZ, vsi preostali so uslužbenci policije.
Bobnarjeva zaslužila več od Poklukarja
Na vrhu lestvice najbolje plačanih je kriminalistični svetnik Borut Jesenko iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija (5.818 evrov bruto), drugi je vodja sektorja kriminalistične policije koprske policijske uprave Dean Jurič (5.729 evrov bruto), na tretjem mestu pa je vodja oddelka za organizirano kriminaliteto s koprske policijske uprave Damjan Apollonio (5.570 evrov bruto).
Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je decembra lani zaslužila 5.522 evrov bruto. S tem je na lestvici zaslužkov prehitela notranjega ministra Boštjana Poklukarja (5.278 evrov bruto).
Na četrtem mestu lestvice je generalna direktorica policije Tatjana Bobnar (5.522 evrov bruto), sledita pa ji višji kriminalistični inšpektor specialist (5.413 evrov bruto) in višji kriminalist preiskovalec (5.345 evrov bruto), oba iz oddelka za tajno delovanje uprave kriminalistične policije.
Najbolje plačani uslužbenci MNZ in obeh organov v sestavi (policija in inšpektorat za notranje zadeve) **
1. Borut Jesenko (policija, Nacionalni forenzični laboratorij): 5.818,14 evra bruto
2. Dean Jurič (policija, PU Koper, Sektor kriminalistične policije): 5.728,63 evra bruto
3. Damjan Apollonio (policija, PU Koper, Sektor kriminalistične policije, Oddelek za organizirano kriminaliteto): 5.570,25 evra bruto
4. Tatjana Bobnar (policija): 5.521,72 evra bruto
5. višji kriminalistični inšpektor specialist (policija, Uprava kriminalistične policije, Sektor za posebne naloge, Oddelek za tajno delovanje): 5.412,63 evra bruto
6. višji kriminalist preiskovalec (policija, Uprava kriminalistične policije, Sektor za posebne naloge, Oddelek za tajno delovanje): 5.345,41 evra bruto
7. Albert Černigoj (policija, Uprava kriminalistične policije, Sektor za organizirano kriminaliteto, Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje): 5.342,76 evra bruto
8. Tomaž Meze (policija, Uprava za letalske specialnosti, Letalska policijska enota, Oddelek pilotov): 5.322,38 evra bruto
9. Boštjan Poklukar (ministrstvo za notranje zadeve): 5.277,87 evra bruto
10. Tomaž Pečjak (policija): 5.246,81 evra bruto
**Podatki iz decembra 2019, v bruto plačo niso všteti materialni stroški (prevoz, prehrana ...).
Na sedmem mestu sledi vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje pri upravi kriminalistične policije Albert Černigoj (5.343 evrov bruto), na osmem pa policijski inšpektor letalsko varnostni nadzornik iz oddelka pilotov uprave za policijske specialnosti Tomaž Meze (5.322 evrov bruto). Na devetem mestu je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar (5.278 evrov bruto), lestvico najbolje plačanih desetih uslužbencev pa končuje namestnik generalne direktorice policije Tomaž Pečjak (5.247 evrov bruto).
Mlekuš: To je čisto izkrivljanje slike
Prvi mož SPS Kristjan Mlekuš pravi, da gre pri podatkih o najvišjih plačah v policiji za najbolj odgovorna delovna mesta in za vrhunske strokovnjake v policiji. "Samo za primerjavo, generalna direktorica slovenske policije ima 5.500 evrov bruto plače, generalni direktor italijanske policije pa na mesec dobi 25 tisoč evrov. To je čisto izkrivljanje slike," pravi Mlekuš.
Ob tem dodaja, da kot predsednik sindikata nikakor ne spada med sto najbolje plačanih kadrov na MNZ: "Moja plača delovnega mesta samostojni policijski inšpektor je znašala 1.423 evrov neto."
Kot poudarja Mlekuš, je SPS na Facebooku že objavil podatke o povprečnih bruto plačah za tri četrtine policistov, ki so javno dostopni na portalu plač v javnem sektorju. Gre za podatke o povprečnih izplačilih za 5.889 policistov, vključno s starešinskim kadrom. Omenjeni podatki iz lanskega novembra kažejo na razpon plač od 1.043 do 2.086 evrov bruto, če upoštevamo še dodatke, pa se razpon poveča na od 1.325 evrov do 2.776 evrov bruto.
"Če preberete naše stavkovne zahteve, boste videli, da ne zahtevamo višjih plač, temveč zgolj izpolnitev tega, kar je bilo podpisano v stavkovnem sporazumu. V četrti točki nato naslavljamo zelo pereč problem kadrovske krize v policiji z ukrepi za aktivno politiko zaposlovanja," poudarja Mlekuš.
"Če ne bo na hitro sprejetih nekaj kvalitetnih ukrepov, nam v nekaj letih grozi kadrovski kolaps policije, kar bo vplivalo na varnost državljanov. Še enkrat pa ponavljam, da ne govorimo o višanju plač," pojasnjuje prvi mož SPS. Na vprašanje, ali se bo opozorilni stavki policistov, ki je napovedana za 3. februar, pridružil tudi Policijski sindikat Slovenije (PSS), Mlekuž odgovarja, da bo to predvidoma znano 29. januarja.
MNZ: Napoved za opozorilno stavko je neutemeljena
Na ministrstvu za notranje zadeve napoved opozorilne stavke ocenjujejo kot neutemeljeno. Po njihovih besedah so stavkovne zahteve, ki izhajajo iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018, v procesu uresničevanja: "Konstruktivno sodelovanje in odprt dialog z reprezentativnima sindikatoma vseskozi potekata. Na ministrstvu smo poleg rednih pogajanj uvedli tudi mesečne sestanke z vsakim sindikatom posebej, na katerih se izpostavijo odprte zadeve, ki se jih poskuša razjasniti in razrešiti."
Kot poudarjajo, je vladi od podpisa stavkovnega sporazuma uspelo uresničiti večino stavkovnih zahtev, pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za policiste, s katerimi se ureja karierni sistem v policiji, pa medtem še vedno potekajo. Trenutno se čaka na rezultate analize, ki jo je naročilo ministrstvo za javno upravo in ki naj bi bila pripravljena najpozneje do 28. februarja. "Urejanje kariernega sistema v policiji je kompleksna problematika, ki jo je treba rešiti celovito," razlagajo na ministrstvu.
"Ne želimo kariernega sistema za vsako ceno"
Ob tem dodajajo, da je SPS med pogajanji o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe posredoval zelo malo konkretnih predlogov, njegovi predstavniki pa se v nasprotju s PSS že več kot pol leta ne udeležujejo sestankov delovne skupine za pripravo priporočil za izvajanje kariernega sistema v policiji.
Na drugi strani Mlekuš trdi, da so se v SPS na začetku udeleževali pogajanj za kolektivno pogodbo, vendar so kasneje presodili, da ta niso šla v pravo smer: "Na to smo večkrat opozorili in zahtevali, da vladna pogajalska skupina pridobi ustrezen mandat."
Ne želimo si kariernega sistema za vsako ceno, ampak takšnega, ki bo dober in bo funkcioniral, pravi prvi mož Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš.
Ko gre za pripravo prej omenjenih priporočil, Mlekuš pravi, da sta maja lani oba sindikata zahtevala, da se mora v kolektivni pogodbi najprej določiti ustrezna pravna podlaga, šele nato pa sledijo pogovori o izvedbenem aktu. "Drugi sindikat si je na neki točki potem premislil, zakaj, ne vem. Mi pa vztrajamo, da si ne želimo kariernega sistema za vsako ceno, ampak takšnega, ki bo dober in bo funkcioniral," poudarja Mlekuš.
Sodišče o tožbi še ni odločilo
Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da se vlada in oba policijska sindikata ne strinjajo glede izvajanja tretje točke stavkovnega sporazuma. Z omenjeno točko se je vlada zavezala, da bo policiji zagotavljala dodatna sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v višini 15 milijonov evrov letno. Vlada je to zavezo izpolnila 31. januarja lani, izplačila pa potekajo redno mesečno.
"Vlada to zavezo razume tako, da se v okviru tega zneska pokrije vse stroške dela, vključno s prispevki delodajalca, medtem ko sta sindikata od vlade zahtevala, da se v okviru tega zneska poplača le bruto znesek delovne uspešnosti, za plačilo prispevkov pa bi morala vlada zagotoviti dodatna sredstva v višini dobrih treh milijonov." SPS je v zvezi s tem vložil tožbo na sodišče, o zadevi pa še ni odločeno.
16