Torek, 5. 12. 2023, 19.00
1 leto
Razkrivamo dokumente: kaj od Goloba hočejo Kitajci in koga vse plačujejo v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,67
Kitajski telekomunikacijski velikan Huawei, ki je po mnenju številnih zahodnih držav tesno povezan s kitajsko komunistično oblastjo, od Slovenije zaradi poleti sprejete odločitve vlade o spremembi sklepa o varnosti omrežja 5G v Sloveniji terja povračilo stroškov v višini 170 milijonov evrov. Podjetje se v dopisu, ki ga je naslovilo na vlado in ga razkrivamo na Siol.net, opira tudi na mnenje slovenskih ekonomistov Jožeta P. Damijana in pravnika Sama Bardutzkega. Na plačilni listi Kitajcev sta v Sloveniji tudi lobist Franci Zavrl in Dejan Verčič, ki v javnosti nastopa kot politični komentator, pri čemer je zaradi ekonomskih interesov pri lobiranju za Kitajce, ki so želeli poslovati z državo, v očitnem konfliktu interesov. Sam sicer to zanika
Vlada je konec junija spremenila leta 2020 sprejeti sklep o sprejemu ukrepov za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G, kot razlog za to so takrat v uradu vlade za informacijsko varnost navedli, da so pri tem izhajali iz nedavnega priporočila Evropske komisije, ki je kitajski družbi Huawei in ZTE izpostavila kot bolj tvegani za varnost EU od drugih dobaviteljev opreme 5G. Pri omenjenih družbah naj bi namreč zaradi možnosti odtekanja informacij h kitajskim oblastem obstajali močni varnostni zadržki.
Takoj so se oglasili tudi v podjetju Huawei Slovenija, kjer so poudarili, da podpirajo skrb slovenske vlade za zaščito kibernetske varnosti, in se hkrati zavzeli za to, da bi morali ukrepi za zagotavljanje varnosti omrežij 5G temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih kriterijih, ne na podlagi diskriminatornih ali arbitrarnih presoj.
Vladi poslali dopis o večmilijardni škodi
Pred dvema tednoma je Huawei v zvezi s spremembo sklepa o sprejemu ukrepov za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G na slovensko vlado naslovil dopis, v katerem opozarja na večmilijardno škodo, ki jo je zaradi tega utrpelo podjetje. Pri tem Huawei od vlade terja tudi neposredno plačilo v višini 170 milijonov evrov, je poročal 24ur.com.
Huawei je ob poslanem dopisu ponudil tudi izračun škode ter ob tem priložil mnenje ekonomista Jožeta P. Damjana in ustavnega pravnika Sama Bardutzkega.
Poleg ekonomista Damijana so analizo po naročilu Huaweia pripravili tudi Črt Kostevc, Anamarija Cijan in Jakob Stemberger. Center poslovne odličnosti, v okviru katerega je nastala analiza, sicer spada pod okrilje ljubljanske ekonomske fakultete.
Kitajski Huawei je sicer pred leti za izvajanje komunikacijskih storitev v Sloveniji prevzel podjetje Stratkom v lasti lobista Francija Zavrla in Dejana Verčiča, visokošolskega učitelja na Fakulteti za družbene vede, ki v javnosti nastopa kot politični komentator, pri čemer je zaradi ekonomskih interesov pri lobiranju za Kitajce, ki si želijo posla z vlado, v očitnem konfliktu interesov.
Verčič sicer odgovarja, da podjetja, v katerih je solastnik, "izvajajo vrsto storitev za mnoga domača in mednarodna podjetja ter vladne in nevladne organizacije". "Med temi je tudi Huawei, kar je javno objavljeno in znano vse od začetka leta 2019. Nobeno izmed podjetij, v katerih imam lastniške deleže, ni nikoli 'lobiralo za posle kitajskega Huaweia v Sloveniji'," je sporočil v odzivu za Siol.net.
Zanikal je tudi, da bi bil v konfliktu interesov. "Nikoli nisem kritiziral vlade, temveč samo povedal, kar vidim. Komentiral. Vlada se z iskanjem namišljenih sovražnikov med novinarji in komentatorji kritizira sama," je sporočil. Hkrati pa je namignil, da je "med vrsticami tega članka" in iz postavljenih novinarskih vprašanj "mogoče prebrati absurdno trditev, da kitajska komunistična partija preko Huaweija ruši vlado Roberta Goloba". "Ta pa je zares kosmata," meni Verčič.
Po objavi članka nam je Gordana Kisilak, predstavnica za stike z javnostjo družbe Huawei, poslala zahtevo za objavo popravka, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti:
1. Družba Huawei dokazuje, da ima zaupanja vredne izdelke in storitve, ki so pridobili več kot 380 mednarodnih certifikatov neodvisnih tretjih oseb, in ki omogočajo povezovanje milijonov ljudi. Zaradi uporabe naše opreme v celotni zgodovini našega podjetja ni prišlo do nobenega zlonamernega incidenta na področju kibernetske varnosti. Če bo regulativno okolje v Sloveniji postajalo diskriminatorno glede na državo izvora dobavitelja, kot se nakazuje sedaj, to ne bo dvignilo ravni kibernetske varnosti, temveč povečalo stroške telekomunikacijskih storitev za običajne potrošnike in ogrozilo razvoj slovenske družbe.
2. Članek med drugim vsebuje naslednje domneve in neutemeljene špekulacije:
(1) "Huawei je pred dvema tednoma Vladi republike Slovenije in v vednost petim ministrom poslal dopis […] v njem Huawei terja neposredno povračilo v višini 170 milijonov evrov."
Navedeno ne drži, saj v našem pismu vladi z dne 22. 10. 2023 (še) nismo zahtevali neposrednega povračila. Če bodo sprejeti diskriminatorni omejevalni ukrepi, kot so trenutno predvideni in v fazi sprejemanja (ali drugi ukrepi, ki bi imeli podoben učinek), bo to negativno vplivalo na vse deležnike.
(2) "[…] Kitajski telekomunikacijski velikan Huawei, ki je po mnenju številnih zahodnih držav tesno povezan s kitajsko komunistično oblastjo".
V resnici je zgolj peščica takšnih, ki je do sedaj izrazila nekatere pomisleke, pri čemer zanje niso predložili kakršnih koli dokazov. Ob tem poudarjamo, da Kitajska vlada ni nikoli pozvala ali prisilila družbe Huawei kot ponudnika infrastrukture IKT k posredovanju kakršnih koli podatkov o strankah ali občutljivih informacij.
3. Huawei je zasebno podjetje, ki je bilo ustanovljeno že leta 1987 in uspešno posluje v več kot 170 državah po vsem svetu ter je v 100-odstotni lasti zaposlenih. V zadnjih letih je bil Huawei pogosto tarča neresničnih obtožb, nihče pa ni nikoli predložil dokazov o kršitvah s strani podjetja na področju informacijske varnosti. Zaradi uporabe naše opreme ni prišlo do nobenega zlonamernega incidenta na področju kibernetske varnosti. Ravno nasprotno, Huawei po vsem svetu intenzivno investira v kibernetsko varnost (vzpostavitev standardov, certificiranje, 6 centrov za varnostno ocenjevanje in preverjanje itd.).
4. Huawei poleg tega ne uporablja več storitev lobiranja.
