avtocesta
Ponedeljek, 12. 11. 2018, 9.37
6 let
Haloze pod zemljo skrivajo neprecenljivo bogastvo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
Na trasi avtoceste pri Podlehniku so našli veliko število novih mineralov, predvsem kremenov in kalcitov, ter tudi več kot sto fosilov.
Fosili so najpomembnejše nahajališče na območju raznolike pokrajine na severovzhodu Slovenije, ki jim ga je ob pomoči profesorja geografije in zgodovine Viljema Podgorška komaj uspelo rešiti pred zaplatami asfalta. Na tem območju namreč gradijo avtocestni priključek Zakl v okolici Podlehnika.
Zaradi priprav na miniranje so tla prašna. Iskanje fosilov je v takih pogojih skoraj nemogoče. A več kot 30-letne izkušnje profesorja so tiste, ki nas hitro pripeljejo do morebitne najdbe kristalov.
Prvič v Halozah našli ta mineral
"Za take prečne razpoke, in to je tisto, kar je zame najbolj zanimivo, je teoretično najbolj mogoče, da so v njih kristali. Izdal jih je svetel, mokast material, ki je zdrobljen kalcit in je bil v obliki kristalov. Vidi se, da je po barvi drugačen," je za Planet TV dejal Podgoršek.
Kristali se običajno pojavijo v isti liniji.
"Do zdaj smo našli samo kalcit, čeprav nepopolno razvite kristale, ker jih je pač tektonika razlomila. Tukaj, to, kar se še posebno sveti, je pirit. To je mineral, ki smo ga našli prvič v Halozah na tem območju. Tisti, zaradi katerega rečejo: ni vse zlato, kar se sveti," je dejal Podgoršek.
Zaradi barve ga hitro zamenjajo za plemenito kovino
Pirit namreč zaradi rumenkaste barve zlata laik hitro zamenja za plemenito kovino. Profesor Podgoršek gradbišče spremlja vse od začetka. V dobrih dveh letih je poleg kremenov in kalcitov odkril tudi fosile. Med njimi primerke raznih školjk in polžev, odlomljenih zob še neznane ribe in najverjetneje tudi spužve.
"Zagotovo se bodo kake vrste fosilov, ki še niso določene, uveljavile kot prvi primerki tovrstnih fosilov v Halozah, med kremeni pa je izjemno veliko zelo čistih kremenov," je dejal Podgoršek.
Haloških diamantov. Tako jih je poimenoval, podobno kot pred približno 200 leti Žiga Zois cerkniške diamante, ker so že v povsem naravni obliki videti tako, kot da bi bili brušeni. Enega si je njegova nečakinja že vgradila v prstan.
"Za zdaj je to edini primerek, da je kremen s haloške trase obdelan v nakit," je razlagal Podgoršek. Posebnost v slovenskem merilu je tudi najdba raznobarvnih fluorescentnih mineralov.
