SiolNET. Novice Slovenija
0,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kazniva dejanja zoper ženske, otroke, delavce: to so nove tožilske prioritete

0,15

termometer

Drago Šketa, okrožno tožilstvo v mariboru
Foto: Matej Leskovšek

Poleg že ustaljenih prioritet gospodarskega, korupcijskega in organiziranega kriminala tožilstvo, ki ga od začetka leta vodi Drago Šketa, med prioritete v novi politiki pregona uvršča pregon kaznivih dejanj v škodo ranljivih skupin, kot so otroci in ženske, ter delavcev.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je sprejel politiko pregona, v kateri je določil strateške cilje državnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj. S tem aktom je generalni državni tožilec določil zadeve, ki naj bi jih tožilci hitreje in bolj poglobljeno obravnavali.

Šketa je sprejel tudi načelne napotke za uporabo tožilskih pooblastil v predkazenskem in kazenskem postopku, ki bodo po mnenju tožilstva prispevali k poenotenju tožilske prakse. 

"Opredeljeno je bistvo vseh ključnih točk tožilskega delovanja – začetek aktivnosti, zbiranje informacij, odločitev o pregonu, alternativnem pregonu, pogajanja o sklenitvi sporazuma o priznanju krivde, vpliv na kaznovalno politiko in pravna sredstva. Kriteriji so prilagojeni glede na to, ali gre za enostavnejše, številčnejše zadeve ali za izjemno zahtevne primere, s čimer so določeni standardi kakovostnega dela," sporočajo s tožilstva.

Ministra Klemenčiča moti neenotna tožilska praksa

Pravosodni minister Goran Klemenčič meni, da je predpogoj za poenotenje tožilske (in sodne) prakse analitično spremljanje dela pravosodnih organov. Pravosodni minister Goran Klemenčič meni, da je predpogoj za poenotenje tožilske (in sodne) prakse analitično spremljanje dela pravosodnih organov. Foto: Matej Leskovšek Minister za pravosodje Goran Klemenčič je danes v državnem zboru dejal, da se Slovenija poleg neenotne sodne prakse spoprijema s težavo neenotne tožilske prakse. Eden od ključnih razlogov je po njegovem mnenju, da vrhovno državno tožilstvo nikoli ni vzpostavilo instrumentov in analitičnega sistemskega pristopa, da bi spremljalo različne tožilske odločitve. Novo vodstvo naj bi bilo temu bolj naklonjeno kot prejšnje.

Predpogoj za vzpostavitev enotne sodne ali tožilske prakse je, da sistem odklone sploh identificira, in to ne samo takrat, ko so medijsko izpostavljeni, je opozoril Klemenčič. Pri tem je izrazil pričakovanje, "da bomo do konca mandata imeli vse sodne odločitve objavljene na spletnih straneh".


Preberite še:

Zadeva farmacevtka, še en tožilski zdrs na poti v pozabo?

Kdo lahko izve, ali ga tožilec lomi?


Zapiral bi stare zadeve

Poseben poudarek dobiva tudi spletni kriminal. "Tehnološki in družbeni razvoj narekujeta potrebo, da organi pregona zavzamejo prepričljiva stališča pri obravnavanju kibernetskega kriminala, terorizma ter javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti," sporočajo s tožilstva.

Prednostne bodo tudi zadeve, pri katerih je mogoče učinkovito poseči po nezakonitem premoženju storilcev kaznivih dejanj, in starejše nerešene zadeve. 

V aktu so našteti tudi širši ukrepi, na primer informacijska podpora postopkom, izenačitev obremenjenosti državnih tožilstev, izboljšanje sodelovanja s policijo in drugi ukrepi, ki jih namerava generalni državni tožilec izvesti v svojem mandatu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin