Janez Janša
Četrtek, 2. 6. 2022, 7.55
1 leto, 10 mesecev
Golob: Morda se bo izkazalo, da je imela Šarčeva vlada podobne vzorce kot Janševa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,18
46
Kot je dejal predsednik vlade Robert Golob, se bo morda izkazalo, da je imela tudi Šarčeva vlada pred odhodom "podobne vzorce" kot vlada Janeza Janše. Sam je sicer prepričan, da ni tako in da bo zajeto obdobje pokazalo, kakšni vzorci zaposlovanja, napredovanja in nameščanja kadrov so bili uporabljeni v Šarčevi vladi in kakšni v Janševi.
Nova vlada je sinoči med drugim sprejela sklep, po katerem morajo ministrstva do prihodnjega torka pregledati vse zaposlitve, premestitve in napredovanja od 1. 1. 2020 do 1. junija letos. Ob vprašanju, zakaj so se odločili, da zajamejo prav obdobje od 1. 1. 2020, torej še čas vlade pod vodstvom Marjana Šarca, je Golob pojasnil, da je "koledarsko leto vedno bolj učinkovito pri spremljanju vseh evidenc", prav tako pa nočejo, da bi "izpadlo, da nadziramo samo eno vlado". Kot je še dejal, se bo morda izkazalo, da je imela tudi Šarčeva vlada pred odhodom "podobne vzorce" kot vlada Janeza Janše.
Novoimenovana vlada Roberta Goloba je na prvi seji v sredo zvečer sprejela več kadrovskih menjav in sprememb v organizaciji. Po besedah Goloba so ministri na seji vlade obravnavali 47 točk, ki so obsegale kadrovska imenovanja in reorganizacijske spremembe. Sprejeli so tudi sklep, po katerem morajo ministrstva do prihodnjega torka pregledati vse zaposlitve, premestitve in napredovanja od 1. 1. 2020 do 1. junija letos. Sklep bo koordiniralo ministrstvo za javno upravo.
Ob vprašanju, zakaj so se odločili, da zajamejo prav obdobje od 1. 1. 2020, torej še čas vlade pod vodstvom Marjana Šarca, je Golob odgovoril, da je "koledarsko leto vedno bolj učinkovito pri spremljanju vseh evidenc", prav tako pa nočejo, da bi "izpadlo, da nadziramo samo eno vlado".
Kot je še dejal, se bo morda izkazalo, da je imela tudi Šarčeva vlada pred odhodom "podobne vzorce" kot vlada Janeza Janše. Sam je sicer prepričan, da ni tako in da bo zajeto obdobje pokazalo, kakšni vzorci zaposlovanja, napredovanja in nameščanja kadrov so bili uporabljeni v Šarčevi vladi in kakšni v Janševi. "To je najbolj transparenten način prikaza tega, ali je prišlo do odstopanj od ustaljenih norm," je prepričan.
Na vprašanje, na katera področja se bodo nanašale reorganizacijske spremembe, je Golob odgovoril, da predvsem na spremembe znotraj zdravstvenega resorja, kar je na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ za zdravstvo v torek napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
"Vodstvo GZS ob današnji izvolitvi 15. slovenske vlade predsedniku vlade in vsem ministricam in ministrom izreka čestitke. Ob tem izraža željo po čimprejšnji obuditvi učinkovitega socialnega dialoga, večjem posluhu za gospodarstvo ter nujnih korakih na področju energetske, okoljske in prostorske politike. Hkrati ponuja iztegnjeno roko konstruktivnemu sodelovanju pri oblikovanju prijaznejšega poslovnega okolja," so zapisali na GZS.
"Glede na to, da je tudi novi finančni minister na zaslišanju izpostavil, da bodo 'ključni gospodarska rast in produktivnost, racionalizacija in uvajanje kazalnikov uspešnosti v javnem sektorju', na Gospodarski zbornici Slovenije pričakujemo, da bodo predvsem ministri tistih sektorjev, ki so najbolj povezani z gospodarstvom, in njihove ekipe – torej ministri za gospodarstvo, infrastrukturo in energetiko, delo, finance in visoko šolstvo – med seboj tesno sodelovali in iskali najboljše kompromisne rešitve v dobro Slovenije," pravi predsednik GZS Tibor Šimonka. Ponovno je izpostavil, da je gospodarstvo pozdravilo letošnjo novelo zakona o dohodnini in bi razveljavitev njenih določb zmanjšala gospodarsko rast ter zaupanje potrošnikov. Predlaga tudi ponovni razmislek o uvedbi socialno-razvojne kapice, ki spada med ključne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti, saj bi prispevala k zmanjšanju odliva možganov. Na področju naslavljanja energetske draginje pa predsednik GZS predlaga "preudaren in ciljan pristop pri morebitnih spremembah DDV-ja na energente, hkrati pa tudi ustrezne rešitve, ki bodo ohranile gospodarsko aktivnost v slovenskih podjetjih, ki so zaradi dviga cen še posebej prizadeta".
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je izpostavil izjavo finančnega ministra na zaslišanju, ko je ta dejal, da "lahko država troši, kolikor ustvari". V tem vidi podjetniški način razmišljanja. Hkrati pa je opozoril, da je tako za podjetja kot za državo pomembno, da če gre za ključne razvojne investicije, več investirajo tudi z zadolževanjem. Sem spada tudi potreba po večjih investicijah v električno distribucijsko omrežje, ki predstavlja hrbtenico zelenega prehoda. "Država bo morala v prihodnjih petih letih temu nameniti znatna sredstva, sicer ne bo dosegala ciljev zelenega prehoda, digitalizacije in e-mobilnosti," je dodal. Na področju internacionalizacije pričakuje večje vključevanje gospodarstva in GZS v oblikovanje strateških ciljev ter večjo vlogo zbornice pri pripravi aktivnosti s tega področja tako doma kot v tujini. Verjame pa, da bo gospodarski minister s svojo ekipo znal prisluhniti in da ima dovolj izkušenj in politične modrosti, da bo znal in zmogel gospodarstvo povezati v sistem z drugimi podsistemi. Posebej je izpostavil tudi nujnost po vključevanju izkušenih gospodarstvenikov za okrepitev ekip slovenske gospodarske diplomacije na naših strateških izvoznih trgih.
"Gospodarstvo, še posebej proizvodnja materialov (energetsko intenzivna industrija), pričakuje čimprejšnji odziv vlade na dopolnitev okvira Evropske komisije, ki omogoča ukrepe za podporo tem podjetjem," je jasna Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS. Pravi, da je ključ do gospodarskega napredka dvojen – zeleni in digitalni prehod. Komisija bo podvojila razpoložljiva sredstva za inovacije do leta 2022 na približno tri milijarde evrov. Specifična okna REPower EU podpirajo inovativno elektrifikacijo in uporabo vodika v industriji, inovativno proizvodnjo čiste tehnologije, kot so shranjevanje energije, toplotne črpalke za industrijsko uporabo, uporaba elektrolize in shranjevanje energije v gorivnih celicah, ter pilotne projekte srednje velikih projektov za potrjevanje, preizkušanje in optimizacijo zelo inovativnih rešitev. Zato bi morali tudi v Sloveniji tem tehnologijam dati poseben poudarek.
"Na GZS kot socialni partner in soustanovitelj ESS od nove vlade pričakujemo, da se čim prej ponovno vzpostavi socialni dialog in se bodo v okviru tega obravnavale teme, ki čakajo na usklajevanje med socialnimi partnerji in državo. Pri pripravi novih zakonodajnih predlogov in rešitev pričakujemo naše vključevanje že v začetni fazi. V tem primeru naj obravnava na ESS služi kot zaključna faza oblikovanja zakonskih predlogov pred dokončnim sprejemanjem zakonov na vladi in v Državnem zboru," je jasen tudi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Na področju delovnopravne zakonodaje pričakuje prevetritev nekaterih veljavnih zakonov in da "se bomo lotili tem, kot so fleksibilnost trga dela, sodobne oblike dela, ki jih narekujejo digitalizacija, trajnostna in zelena naravnanost". Vodstvo GZS je dodatno izrazilo pričakovanje, da bo država spodbujala in podprla proces kolektivnega dogovarjanje, vendar pa, da vanj ne bo posegala.
46