Sreda, 11. 9. 2024, 18.53
2 meseca, 1 teden
Zaposleni v javnih zavodih ne bi smeli več delati na samoplačniškem trgu #video
"V noveli naslavljamo javno zdravstveno mrežo in želimo postaviti jasna pravila," je javnosti sporočila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, potem ko sta dopoldan s premierjem Robertom Golobom osnutek vladne novele zakona o zdravstveni dejavnosti predstavila predstavnikom Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in obeh zbornic. Predstavniki vseh so po srečanjih povedali, da morajo vsebino še proučiti, nekatere rešitve pa gredo v pravo smer. Še pred podrobnostmi, ki jih je razkrila ministrica, so se pojavili pomisleki, ker naj osnutek novele kljub drugačnim napovedim ne bi vseboval prepovedi popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih. Zato je poslanec Levice Miha Kordiš napovedal, da bo v parlamentarni postopek vložil predlog zakona, ki so ga pripravili v civilni iniciativi Glas ljudstva.
"Na eni strani želimo motivirati delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, da ostanejo in opravijo v javnih zavodih čim več dela, na drugi strani pa želimo tudi urediti oziroma regulirati delo pri koncesionarjih," je še poudarila ministrica. "Se pravi tisti, ki so zaposleni v javnih zavodih, ne bodo več mogli delati na samoplačniškem trgu, jih bomo pa motivirali, da opravijo več dela v javnih zdravstvenih zavodih tudi prek na primer manj obdavčenih podjemnih pogodb za dodatno delo."
Zaposleni v javni zdravstveni mreži bodo po noveli dodatno lahko delali le v javnem zdravstvenem sistemu, ki vključuje tudi koncesionarje, in le kot fizične osebe v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni le preko podjemnih pogodb in ne več kot pravne osebe (s.p., d.o.o.).
Delo izven javne zdravstvene mreže, torej na samoplačniškem trgu, pa zanje, kot rečeno, ne bo mogoče. Zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih bodo preko manj obdavčenih podjemnih pogodb motivirali za dodatno delo, a olajšava bo veljala le, če bo podjemno pogodbo sklenil s svojim delodajalcem.
Spremembe za koncesionarje
Glavna sprememba bo, da bo obseg programa prilagojen številu zaposlenim, saj ugotavljajo, da nekateri koncesionarji zelo presegajo dodeljeni program, tudi na račun večjega števila zaposlenih po različnih pogodbah.
Spreminja se tudi način podeljevanja koncesij, je še dodala ministrica, a da gre za širšo vsebino zakona, ki bo v javni razpravi zagotovo dobro predebatirana.
Spremembe bodo veljale za vse, tudi obstoječe koncesionarje, osnutek novele pa predvideva trimesečno prehodno obdobje.
Če bo zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu zaprosil za dovoljenje za delo pri drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, bo moral imeti njegov matični zavod na področju, ki ga zaposleni opravlja, izpolnjen program, predpisan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Poleg tega zaposleni ne bo smel odklanjati nadur oziroma obsega programa, ki je predpisan.
Dnevne bolnišnice z 12-urno obravnavo
Novela predvideva spremembo definiranja bolnišnic, in sicer uvaja dnevne bolnišnice, ki obravnavo zaključijo v 12 urah, splošne bolnišnice pa bodo morale imeti po novem le dva oddelka (in ne več štiri) ter urgentni center.
Spremembe se obetajo tudi na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V noveli predvidevajo, da ne bo dovolj le registracija za opravljanje zdravstvene dejavnosti, pač pa bo bodo morali izvajalci pridobiti tudi dovoljenje ministrstva za zdravje.
Merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času
Osnutek novele vsebuje tudi določbe o delovanju javnih zavodov, med drugim bosta mandata direktorja in strokovnega direktorja časovno vezana eden na drugega, in nalaga nove naloge, kot sta merjenje efektivne obremenitve v rednem delovnem času za vsakega zdravstvenega delavca ter spremljanje stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti.
Novela bo nudila tudi pravno podlago za določitve najvišjih cen zdravstvenih storitev pri zasebnikih, in sicer bo lahko vlada z uredbo omejila višino cen, ki so del košarice ZZZS, a jih izvajajo tudi zasebniki.
Prevolnik Rupel je dejala, da bodo osnutek novele zakona v kratkem poslali v javno razpravo, ki bo trajala en mesec, na ministrstvu pa da so odprti za dobre predloge in izboljšave. "Moramo iti v smeri, da ohranimo javno zdravstvo dostopno, kakovostno in brez doplačil za vse prebivalce in od te smeri ne bomo odstopili," pa je odgovorila na novinarsko vprašanje, ali bo novela ostala taka tudi po javni razpravi.
Osnutek bodo v združenju proučili, podali pripombe in konkretne rešitve
Po besedah Tatjane Jevševar je novela zakona o zdravstveni dejavnosti izjemno pomembna. "Tudi mi smo glede na razmere zahtevali določene spremembe, predvsem zagotovitev enakih pogojev dela vseh izvajalcev v javnem sektorju. Mislim, da gredo nekatere določbe, ki določajo obseg programov in možnosti zaposlitev, v tej smeri," je dejala direktorica združenja zdravstvenih zavodov.
Pred današnjim sestankom osnutka novele niso prejeli, zato ni želela govoriti o njegovi vsebini. Na konkretna novinarska vprašanja o rešitvah pa je odgovorila, da gre za podrobnosti, ki jih ne more komentirati. To je še povedala:
"Zakon je celovita rešitev, treba je primerjati določbe in šele takrat se bomo odzvali," je dodala.
V združenju so se sicer zavezali, da bodo osnutek preučili in podali pripombe ter konkretne rešitve oziroma spremembe. Javna razprava naj bi bila dolga en mesec, Golob pa je predstavnike združenja na sestanku pozval, naj pripombe pošljejo čim prej.
Jevševar: Ni nobene določbe, ki bi se nam zdela nesprejemljiva
Na vprašanje o prehajanju med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom je Jevševar odgovorila, da prehajanje med zasebniki ni težava, ker ne predstavlja tveganja za javni sektor, saj je teh prehodov za vzorec in jih regulira trg. V okviru javnega sektorja morajo vsebino še preučiti.
O vsebini je povedala le, da ni nobene določbe, ki bi se jim zdela nesprejemljiva. V pravo smer gredo po njenih besedah določitve o obsegu programa in o plačilu po izvedbi, ki je bilo uveljavljeno do zdaj ter je prinašalo velika tveganja in nesorazmerja.
Osnutek novele zakona sta premier in ministrica kasneje predstavila tudi predstavnikom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) in Zdravniške zbornice Slovenije.
Čakajo na osnutek, da podajo pripombe
Predsednica Zbornice - Zveze Monika Ažman pa je po sestanku povedala, da so v osnutku novele nakazane nekatere rešitve za ureditev javnega zdravstvenega varstva. Veliko členov se nanaša na ureditev javne zdravstvene mreže, koncesij in podjemnih pogodb, rešitve pa se nanašajo na vse zdravstvene delavce, ne samo na nosilce dejavnosti, torej zdravnike. "Nekatere zadeve so vezane tudi na vodenje zdravstvenih zavodov, kar se nam zdi absolutno smiselno," je poudarila.
Predstavljena vsebina po njenih besedah "zveni precej pogumno", ker bo zagotovo sprožila nekaj nelagodja med posameznimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Opozorila pa je, da mora novela urediti, da bo imel vsak prebivalec Slovenije enake možnosti dostopa do zdravstvenega varstva, "neodvisno od tega, kakšno denarnico in zveze v sistemu ima".
Osnutek naj bi prejeli še danes, nanj pa bodo podali pripombe. Med drugim, da želijo več reda na področju vodenja in normiranja storitev. "Želimo si, da bi se določilo, koliko dela mora nekdo opraviti v svojem rednem delovnem času in šele, ko opravi svoje delo, lahko dela tudi drugje," je pojasnila Ažman.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ocenila, da predstavljeni členi in rešitve v noveli v nekaterih segmentih zapolnjujejo vrzeli oziroma področja, ki pravno v zdravstvu niso bila urejena. Pri tem je dodala, da podrobnosti sicer v zbornici ne poznajo in morajo osnutek še prebrati.
Kot pomemben segment novele je izpostavila regulacijo odnosa med državnimi izvajalci, občinskimi izvajalci, koncesionarji in zasebniki izvajalci. Na tem področju se po njenih besedah uvajajo predpisi, ki si ga želijo urejati, so pa to lahko tudi predpisi, ki omejujejo pogoje dela in življenja zdravnikov. Meni, da se tu poraja vprašanje, ali bodo predlagane spremembe omogočale, da bodo zdravniki v krajšem času nudili več storitev ali bodo pomagale ustvariti paralelno zasebno zdravstvo. "Tega si v resnici ne želimo," je poudarila.
Prepričana je, da je treba spremembe naravnati v smer boljših pogojev dela zdravstvenih delavcev v celoti v javnem zdravstvu v Sloveniji, tako da bo odločitev, kje bo zdravnik delal, temeljila na njegovih strokovnih preferencah. Med rešitvami v noveli je tudi sprememba, da bodo zaposleni v javnem zdravstvu lahko samo delali samo drugje v javnem zdravstvu, je dejala. Beović meni, da je tu potreben razmislek, da ne bo javno zdravstvo ostalo brez vrhunskih zdravnikov z nekaterih področij, ki delajo v zasebnem in javnem zdravstvu.
Kordiš bi vložil predlog zakona, ki so ga pripravili v Glasu ljudstva
Ker so se v preteklih dneh v javnosti pojavile informacije, da osnutek novele ne bo vseboval prepovedi popoldanskega dela, je poslanec Levice Miha Kordiš napovedal, da bo prihodnji teden v parlamentarni postopek vložil predlog zakona, ki so ga pripravili v civilni iniciativi Glas ljudstva.
"Javno zdravstvo se bori s privatizacijo, spodnašajo ga koncesije, 'dvoživke' in drugi interesi zdravniškega lobija. Vlada se je zavezala, da ga bo zaščitila, a so v prvi polovici mandata prednjačili ukrepi, ki privatizacijo še pospešujejo," je danes ocenil Kordiš. Zato so v tako imenovanem levem krilu Levice, struji, katere del je tudi sam, pristopili k podpori omenjenemu zakonu.
"Delavcu naj ponudijo nadure, dopolnilno delo pri lastnem delodajalcu"
Poslanec Miha Kordiš pravi, da je treba kapacitete za delo prek rednega delovnega časa preusmeriti nazaj v javne zdravstvene zavode. Izpostavil je rešitve za omejevanje privatizacije, po katerih naj bi kapacitete za delo prek rednega delovnega časa preusmerili v javne zdravstvene zavode. "Če so v javnem zavodu, v katerem zdravstveni delavec dela, nedopustno dolge čakalne dobe za storitve, ki jih opravlja, soglasja za delo pri drugem delodajalcu ne morejo izdati. Namesto tega naj delavcu ponudijo nadure, dopolnilno delo pri lastnem delodajalcu ali kak drug mehanizem, da se znotraj hiše počisti stanje," predlagane rešitve opisuje Kordiš.
Če v enem javnem zavodu nedopustno dolgih čakalnih dob ni, so pa v drugih, bi lahko izdali dovoljenje za delo samo v drugem javnem zavodu. Šele če nedopustno dolgih čakalnih dob ni, bi lahko izdali dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu, ki ni javni zavod, predvideva predlog sprememb.
Predlog sprememb je nastal, ker vlada ni izpolnila obljub
V predlog zakona so vključili še nekaj manjših sprememb, ki gredo predvsem v smeri osnovne higiene in odprave konfliktov interesov, je pojasnil. Tako hkrati v javnem in v zasebnem zavodu ne bi mogel delati vodstveni kader oziroma tisti, ki organizira delo na oddelkih, saj je konflikt interesov po mnenju predlagateljev v takem položaju neizogiben. Prav tako bi morali v primeru nedopustno dolgih čakalnih dob zaposlenemu v javnem zavodu, ki ni zaposlen za polni delovni čas, najprej ponuditi pogodbo za polni delovni čas. Če tega ne sprejme, tudi soglasja za delo pri zasebniku ne more dobiti, je eno od rešitev opisal Kordiš.