Ponedeljek, 9. 9. 2024, 17.15
2 meseca, 1 teden
Analitika o komisarski zgodbi: slabo, neresno, zaušnica Golobu
Slabo in neresno. S tema dvema besedama zgodbo o slovenskem kandidatu oziroma kandidatki za komisarski položaj komentira Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede. Njegov profesorski kolega s FDV Igor Lukšič, nekdanji predsednik SD in nekdanji minister šolstvo, pa meni, da sta predsednik vlade Robert Golob – in s tem tudi Slovenija – iz Bruslja dobila zaušnico. Ocenjuje sicer, da je Marta Kos dobra kandidatka.
Lovec pravi, da v zgodbi o odstopu Tomaža Vesela in kandidaturi Marte Kos, kot kaže, ne gre za to, da bo Slovenija dobila boljši resor, ampak za izpolnitev ženske kvote v Evropski komisiji. Za potrditev te teze bo sicer treba počakati do srede, ko bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila razporeditev komisarskih resorjev po državah.
Resor za širitev bi bil zmaga
Če bi Slovenija kot "specialistka" za Zahodni Balkan dobila resor za širitev, bi bila to dobra rešitev, a v zvezi s tem resorjem so se v Bruslju omenjale tudi nekatere druge države, opozarja Lovec.
"Ursula von der Leyen je želela izpolniti žensko kvoto in bili smo lahka tarča tudi zato, ker vlada ni v močnem položaju. Smo majhna država, ki je bila pripravljena popustiti, vlada pa ni imela izdelane strategije," ocenjuje Marko Lovec. Slovenija kot lahka tarča
"Ursula von der Leyen je želela izpolniti žensko kvoto in bili smo lahka tarča tudi zato, ker vlada ni v močnem položaju. Smo majhna država, ki je bila pripravljena popustiti, vlada pa ni imela izdelane strategije. Tomaž Vesel je bil izbran v času pred evropskimi volitvami, ko je bilo Gibanje Svoboda v težavah zaradi slabe kandidatne liste za Evropski parlament," analizira Lovec.
Kvote niso modna muha
Dodaja, da je šlo tudi za notranjepolitični boj s koalicijskimi Socialnimi demokrati. Nekdanja predsednica te stranke in zunanja ministrica Tanja Fajon bi bila po mnenju Lovca boljša izbira za komisarko od Vesela, saj je politično profilirana, kot evropska poslanka in političarka je opravljala pomembne funkcije. Profesor na FDV tudi opozarja, da kriterij enakopravnosti v Komisiji ni modna muha, ampak zaveza in strateška odločitev sredinskih strank, ki so zmagale na volitvah.
Lovec predvideva, da je von der Leyen Golobu dala jasno vedeti, da pričakuje žensko in da bo v najboljšem primeru za to prišla nagrada v obliki boljšega resorja. V najslabšem primeru pa bi lahko v Evropski ljudski stranki poskrbeli, da Vesel ne bi politično preživel zaslišanja v Evropskem parlamentu.
Tudi Janši ne bo lahko
Lovec še predvideva, da bo v težkem položaju tudi predsednik opozicijske SDS Janez Janša, ki ga je Marta Kos ostro kritizirala v času njegovega vodenja vlade. Janša je bil sicer danes kritičen do njene kandidature. Če bi se zgodilo, da bi poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) Kos podprli, bi bil v nerodni situaciji, podobno kot po evropskih volitvah, ko so socialisti, liberalci z EPP sklenili neformalno koalicijo, čeprav ji je Janša ostro nasprotoval in celo govoril, da je v tem primeru mogoč izstop SDS iz EPP.
Zahtevno zaslišanje
Lovec še pravi, da bo zaslišanje Kos v Evropskem parlamentu zanjo zahtevno, še posebej če bo dobila resor, ki ne bo povezan z njeno dosedanjo kariero. "Parlament rad pokaže svojo moč in zruši vsaj enega kandidata v vsakem mandatu."
"Golob je bil v tesnih odnosih z Ursulo von der Leyen, podprl jo je, še preden je uradno napovedala kandidaturo. Zdelo se je, da je z njo usklajen, takrat je kazal vehemenco, ki smo je od njega vajeni. Pokazalo se je, da ni bilo tako."
Golobova vehemenca
Igor Lukšič opozarja, da je bil med tistimi, ki so po sporu z Golobom in izstopu Marte Kos iz predsedniške tekme napovedovali, da bi lahko postala evropska komisarka. Če smo zunanji opazovalci to videli kot možnost, bi jo lahko tudi Golob, pravi profesor politologije na FDV. "Golob je bil v tesnih odnosih z Ursulo von der Leyen, podprl jo je, še preden je uradno napovedala kandidaturo. Zdelo se je, da je z njo usklajen, takrat je kazal vehemenco, ki smo je od njega vajeni. Pokazalo se je, da ni bilo tako."
Takoj ko je bila potrjena za predsednico Evropske komisije, je von der Leyen začela pritiskati na določene države, da v Bruselj pošljejo dva predloga, dva kandidata, žensko in moškega, pravi Lukšič. Tarče so bile majhne države, ki jih ne vodijo članice EPP. "To bi Golob moral znati oceniti, se pogovoriti z Ursulo von der Leyen, a tega ni naredil," ocenjuje nekdanji predsednik Socialnih demokratov.
Zaušnica
Za Lukšiča je posebna težava v tem, da ne gre za posameznika, ampak za vprašanje verodostojnosti države. "Tako izpostavljati lastno državo ni korektno, to je zaušnica Golobu in s tem tudi Sloveniji. Poleg tega se tako z ljudmi ne dela," meni Lukšič glede propadle kandidature Vesela.
Zakaj je Marta Kos dobra kandidatka?
Hkrati vendarle ocenjuje, da je Kos dobra kandidatka. "V mednarodnem prostoru se dobro znajde, bila je dopisnica, diplomatka, je umirjena. Gre za politični profil, ki je usklajen z evropskim. Po njegovem mnenju ima namreč Slovenija problem z dobrimi kandidatkami, kar se je pokazalo že v času vlade Mira Cerarja in nadaljevalo v vladi Marjana Šarca.
Zakopane bojne sekire?
Težava Marte Kos je v tem, da po Lukšičevi presoji premalo pozna notranje razmere v Sloveniji in da nima politične kilometrine, ki bi jo lahko pridobila, če pred dvema letoma ne bi bilo spora z Golobom. "Upajmo, da so bojne sekire zakopane in da bo znala vladajoča garnitura delovati v korist države."