Četrtek, 6. 2. 2025, 23.02
3 ure, 12 minut
Goljufanje zaposlenih (ob petkih)? Lahko ostanete brez službe.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Če delodajalec pridobi dokaz, da zaposleni neupravičeno izkorišča bolniško odsotnost, lahko v skladu z zakonom o delovnih razmerjih zaposlenemu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Podatki o odsotnostih z dela zaradi bolezni za leto 2024 bodo znani še ta mesec, medtem ko za leto 2023 kažejo, da so bili zaposleni bolniško odsotni kar 1.173.290-krat, kar je precej nad evropskim povprečjem. Omenjajo se zlorabe – zaposleni naj bi bolniške odsotnosti koristili ob koncih tedna, praznikih in počitnicah. Ob dokazani zlorabi lahko zaposleni ostane brez službe. "Naj se odločanje o kratkotrajnih bolniških odsotnostih od dela, na primer do treh dni, po vzoru drugih evropskih držav prepusti dogovoru med delavcem in delodajalcem," pa predlaga družinski zdravnik Rok Ravnikar.
Pediatri v enem od mariborskih zdravstvenih domov so se dogovorili, da bolniške odsotnosti staršem ne bodo odobrili, če starši otroka ne bodo pripeljali na pregled. Argumenti, ki jih ob tem navajajo, so predvsem ugotovitve, da vse več staršev zaproša za bolniški dopust v petek, medtem ko se v ponedeljek javijo, da so otroci že zdravi. Prav tako se vse več bolniških odsotnosti odobri, ne da bi starši otroka sploh pripeljali k pediatru na pregled.
Je ta odločitev prava? "Praviloma se bolniška oziroma začasna zadržanost od dela ugotavlja na podlagi pregleda pri osebnem zdravniku. Zato lahko rečemo, da gre za izjeme pravzaprav v primerih, ko se osebni zdravnik odloči, da pregled za ugotavljanje nezmožnosti za delo ni potreben. To se seveda v praksi pogosto uporablja v primerih krajših zadržanosti, po navadi zaradi virusnih okužb ali drugih krajših zdravstvenih težav," odgovarja Rok Ravnikar, družinski zdravnik in predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Ravnikar pojasnjuje, da odločanje o bolniških dopustih in njihovo vodenje predstavljata velik del administrativnih obremenitev, ki predvsem družinskim zdravnikom jemljejo dragoceni čas za strokovno obravnavo bolnikov. "Zato tudi predlagamo, da se odločanje o kratkotrajnih bolniških odsotnostih od dela, na primer do treh dni, po vzoru drugih evropskih držav prepusti dogovoru med delavcem in delodajalcem. V razmerju zaposleni – zavarovalnica – delodajalec, kjer se v osnovi ureja bolniško odsotnost, je zdravnik pravzaprav zunanji udeleženec," še dodaja.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa ob omenjenih ukrepih opozarjajo na strokovne smernice pediatrov, ki so bile izdane prav z namenom ozaveščanja staršev, kdaj je potreben odhod k zdravniku in kdaj ne.
"Odločanje o bolniškem staležu predstavlja za izbranega osebnega zdravnika tudi konflikt interesov, saj velika večina zdravnikov odnos s pacientom postavlja pred interese delodajalca in zdravstvene blagajne. Zato predlagamo, da se dolgoročno izbrani osebni zdravniki v celoti izločijo iz odločanja o delazmožnosti," pove Rok Ravnikar.
Kako se zdravnik odloči glede odobritve bolniške odsotnosti?
"Anekdotična poročanja, da se bolniške odsotnosti izkoriščajo priložnostno za podaljšane konce tedna, je v posamezni ambulanti z omejenim krogom pacientov težko preverjati. Verjamem pa, da bi bile lahko statistike na državni ravni bolj povedne in zanesljive," odgovarja Ravnikar, ki poudarja, da je nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela vendarle bolj socialni ukrep kot zdravstveni, zato zdravniki sami ne morejo vplivati na obnašanje prebivalcev ali preprečevati morebitnih zlorab.
Prav tako težko vedo v vseh primerih, ali bolnik laže ali ne. "In odnos zdravnik – bolnik tako močno temelji na zaupanju, da pravzaprav o tem ne želimo dvomiti. Ne želimo si sistema, kjer bi zdravnik vsako besedo bolnika vnaprej imel za potencialno laž. Zdravniki tudi nimamo na voljo nobenih univerzalnih metod, s katerimi bi lahko objektivno preverjali, ali pacienta nekaj res boli oziroma kako se zares počuti," pove družinski zdravnik.
Ravnikar še nadaljuje: "Se bolniške odsotnosti zlorabljajo? Verjetno tudi. Smo kritični in praviloma zdravim ne odobrimo bolniške odsotnosti? Da. Zahtevamo osebni pregled v ambulanti v sumljivih primerih ali ob ponavljajočih zahtevah? Da. Se z bolniki prepiramo o resničnosti navedb njihovih težav? Ne!"
Koliko ljudi je bolniško odsotnih z dela?
Podatki za leto 2024 bodo znani še ta mesec, medtem ko za leto 2023 kažejo, da so bili zaposleni bolniško odsotni kar 1.173.290-krat, kar je precej nad evropskim povprečjem. V zadnjem obdobju se je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti povečal s 3,9 odstotka na slabih šest odstotkov, kar nas že uvršča med nekatere države z višjimi stopnjami, kot so Belgija, Švedska, Češka in Slovaška (več kot pet odstotkov), ter je bistveno več kot v nekaterih državah z nižjimi stopnjami, kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija (med 3,0 in 3,5 odstotka).
Ko gre zaposleni na bolniško …
V Sloveniji delodajalec krije nadomestilo plače v prvih 30 dneh bolniške odsotnosti, po tem obdobju stroške prevzame ZZZS. "S porastom absentizma na splošno naraščajo tudi izzivi delodajalcev, tako kar zadeva finančne obremenitve kot zagotavljanje zaposlenih na delovnem mestu," pojasnjuje generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar.
Smrekar pove, da je za delodajalce ključno, da so njihovi zaposleni zdravi in da se v primeru bolezni vrnejo na delovno mesto popolnoma zdravi. "Razumeti pa je treba, da delodajalci pogosto nosijo stroške nadomestila za plače med bolniško odsotnostjo zaposlenih, kar lahko vodi do zmanjšane produktivnosti, dodatnih stroškov za nadomeščanje delavcev in povečanja skupnih stroškov dela. Prav tako počasno vračanje zaposlenih na delo po bolniški odsotnosti lahko vpliva na operativno učinkovitost podjetja," dodaja.
V Sloveniji delodajalec krije nadomestilo plače v prvih 30 dneh bolniškega staleža, po tem obdobju stroške prevzame ZZZS.
Koliko je bilo nadzorov in koliko ugotovljenih kršitev
Podatki za celotno leto 2024 kažejo, da je bil nadzor opravljen pri 4.859 osebah, pri čemer so bile kršitve ugotovljene v 215 primerih, kar predstavlja 4,4 odstotka. V letu 2024 je ZZZS na podlagi nadzorov v 141 primerih pri zavarovancih zaključil začasno zadržanost od dela. Odločba o odvzemu nadomestila je bila izdana v petih primerih.
V letu 2023 so se v utemeljenih primerih izvajali nadzori tudi ob koncih tedna, na primer na osnovi prijav o opravljanju pridobitnega dela. Tudi v tem letu so se kršitve po ugotovitvah laičnega nadzornika nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. Od skupaj 4.466 opravljenih laičnih nadzorov je bila v 249 primerih ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela, kar je 5,6 odstotka ugotovljenih kršitev.
V letu 2023 je ZZZS na podlagi nadzorov v 136 primerih pri zavarovancih zaključil začasno zadržanost od dela, v 44 primerih pa je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času. Odločba o odvzemu nadomestila je bila izdana v petih primerih.
Kako lahko zlorabe preverijo delodajalci?
Delodajalci lahko preverjajo bolniško odsotnost v prvih 30 dneh, v tem obdobju je to namreč njihovo finančno breme. Tako lahko zahtevajo dodatne zdravniške dokaze ali vložijo zahtevo na ZZZS, da bolniško odsotnost preveri imenovani zdravnik.
"Ob izrazitih dvomih glede neutemeljenosti bolniške odsotnosti pa podjetja najamejo tudi zasebne detektive," pripoveduje Smrekar. Zasebni detektivi namreč lahko preverijo sledenje zdravniškim navodilom, ko gre za pravilnost gibanja ali spoštovanja režima bolniške odsotnosti.
Podjetja se ponavadi sicer odločijo za druge oblike preverjanja, kot so notranji nadzori ali pritožbe zdravniku, in najemajo detektive le ob večjih sumih kršitve.
Če delodajalec pridobi dokaz, da zaposleni neupravičeno koristi bolniško odsotnost, lahko v skladu z zakonom o delovnih razmerjih zaposlenemu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Kje so rešitve?
"Razlogi za naraščanje zdravstvenega absentizma v Sloveniji so številni. Slovenska zakonodaja je namreč tudi v delu, ki se nanaša na dolgotrajne bolniške dopuste, neprimerljiva s sodobnimi evropskimi državami, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto," pojasnjuje Damjan Kos z ZZZS, ki meni, da bi primere dolgotrajnih bolniških odsotnosti morali sistemsko bolje urediti z izvajanjem individualnih načrtov medicinske rehabilitacije, vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela pri tem ter ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije.
Prav tako bi bilo treba po mnenju ZZZS posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov ter vse omenjene postopke pospešiti in ljudem zagotoviti hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev. V splošnem so razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniške odsotnosti.
Da je absentizem vsekakor velika skrb, zlasti glede na obremenitve delodajalcev in javne stroške, se strinja tudi Smrekar, ki meni, da je nujno premisliti o modernizaciji načinov pridobivanja in podaljševanja bolniških odsotnosti ter vzpostaviti jasnejše postopke, ki bodo v pomoč tako zaposlenim kot delodajalcem.
Medtem pa Ravnikar pove, da verjame, da se za zmanjšanje zlorab in neupravičenih bolniških odsotnosti z dela lahko uporabljajo tudi drugi načini. "Več časa bo treba posvetiti gradnji zaupanja in odnosa delavec – delodajalec, stimulirati prizadevnost. Konec koncev imamo tudi anekdotične empirične podatke o zmanjšanju bolniških odsotnosti in dopustov v času t. i. covidnih dodatkov, ki so bili vezani na prisotnost na delovnem mestu," doda. In še: "Če opustimo ideologijo ter sprejmemo človeško razmišljanje in zdravo pamet, lahko to področje bistveno bolje uredimo v zadovoljstvom vseh."
