Gasilci, vi ste junaki Slovenije! Dokler traja nesreča.

Majhna država pod Alpami je v marsičem posebna, kar so spet dokazali nedavni dogodki. In če je večina Slovencev ob škodi in hkrati lepotah, ki jih je ustvaril ledeni oklep, ostala brez besed, je več kot 30 tisoč prostovoljnih operativnih gasilcev brez pomisleka odhitelo na pomoč.

Prostovoljstvo pri gasilcih namreč pomeni, da je vsak član v vsakem trenutku pripravljen pustiti delo, ki ga takrat opravlja, in iti na pomoč.

Več dni in noči so odstranjevali polomljena drevesa in veje, odpirali poti, dostavljali agregate, hrano in poskušali normalizirati razmere v državi. Tokrat zaradi žleda in snega. Pred časom zaradi poplav. Vmes zaradi številnih požarov, potresov …

Slovenski gasilci so JUNAKI.

Ko ne razmišljaš in samo greš … "Dogodki v zadnjih dneh potrjujejo, da potrebujemo gasilstvo kot eno osnovnih sil za zagotavljanje pomoči ob nesrečah," pojasnjuje poveljnik Prostovoljnega društva Žeje – Sveta Trojica Aleš Rožič.

Društvo, ki mu Rožič poveljuje, je eno izmed manjših, ampak pomembnih členov, ki skrbijo, da tudi najmanjša in najbolj oddaljena vas ni pozabljena. Tako je tudi on v družbi kolegov gasilcev zadnje dni preživel na terenu. "Intervencije se vedno začnejo s pozivom RECO na pozivnike oziroma prek SMS-obveščanja z osnovnimi podatki o dogodku, kar za gasilce pomeni čim hitrejši zbor. Dobiš torej sporočilo in greš," pravi Rožič. Organizacija poteka utečeno, saj se v nekaj minutah zbere večina gasilcev, ki so za to usposobljeni, in vsak poskrbi za svojo opremo, v kratkem času so na terenu.

Tokrat so pomagali pri odpravljanju posledic žleda, predvsem je bilo treba odstraniti številna podrta drevesa in nemalokrat so tvegali lastna življenja, saj so drevesa na cesto padala kot domine. "Takrat ne razmišljaš. Delo opravljaš v skladu s pridobljenimi znanji in izkušnjami," dodaja poveljnik.

Odgovornost je velika, vsa znanja pridejo prav Za posredovanje pri tovrstnih nesrečah po Rožičevih besedah pridejo prav vsa univerzalna znanja, ki jih gasilec pridobi v času usposabljanja in pridobivanja izkušenj skozi leta, in to je tudi razlog, da se načeloma pri odpravljanju posledic na srečo ne dogajajo dodatne nesreče, kar so dokazali tudi nedavni dogodki. Ogromno število gasilcev je bilo na terenu po več dni, pa se na srečo razen manjših poškodb ni nič zgodilo.

Rožič je sicer poveljnik društva, kar pomeni, da je skupaj s pomočniki tudi kazensko odgovoren za delovanje gasilske službe na območju, ki ga pokriva gasilsko društvo.

Zadovoljstvo odtehta več kot vsako plačilo Gasilstvo je vedno način življenja, za katerega se vsak prostovoljec odloči. Gre za neplačano delo, velikokrat znotraj službenega ali pa prostega časa, hkrati pa za izpostavljenost različnim nevarnostim na intervencijah. "Po drugi strani pa gre za druženje in zadovoljstvo ob uspešno opravljenih nalogah, ki ponavadi odtehta več kot plačilo," pojasnjuje naš sogovornik.

Dejstvo je, da vsak prostovoljec v ta namen porabi veliko svojega prostega časa, ki se ga ne da vrednotiti po opravljenih urah. "Pripravljenost ljudi za prostovoljno in brezplačno delo je vedno manjša, hkrati pa imajo ljudje ob drugih aktivnostih vedno manj časa," skrb izraža Rožič, ki ugotavlja, da lokalna skupnost tovrstni dejavnosti ni vedno naklonjena, delodajalci so vedno manj naklonjeni izostajanju z delovnega mesta, prav tako je financiranje vedno manjše, tako da marsikje delovanje društva sloni na peščici entuziastov.

Vsekakor pa je veliko pozornost po Rožičevih besedah treba usmeriti na mlade in jih vzgajati in izobraževati, da gasilstvo v Sloveniji ne bo zamrlo.

Velika težava: status gasilca ni urejen Po letu 1991, po prehodu na tržni ekonomski sistem, se je pojavila težava odsotnosti gasilcev z dela za opravljanje javne gasilske službe, pojasnjuje poveljnik Gasilske zveze Slovenija Franci Petek. In ta težava še danes v celoti ni odpravljena. Sprejeta pa je resolucija, ki določa, da bo do leta 2015 to področje urejeno.

Po Petkovih besedah bi težavo statusa gasilca in odsotnosti z dela lahko reševali s stimulacijami za delodajalce in gasilce. Zato predlagajo:

• Za stimulacijo delodajalcev se predlaga olajšavo v višini bruto plače za zaposlene gasilce, ki so aktivni operativni člani. • Predlaga se izenačitev olajšav delodajalcev, kot veljajo za zaposlovanje invalidnih oseb. • Preuči se možnost olajšave pri odmeri dohodnine za operativne prostovoljne gasilce (predlog: v višini ene bruto plače). • Vsem operativnim gasilcem, ki so dopolnili 50 let in so imeli vsaj 20 let aktivnega operativnega staža, bi morala država kriti premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja. To je analogija z bonitetami, ki so jih imeli veterani vojne za Slovenijo. • Ureditev statusa operativnih gasilcev, zaposlenih v gasilskih društvih ali zvezah s poklicnim jedrom – primerljivo s poklicnimi gasilci.

Na gasilce ne pozabimo tudi po nesrečah In ne nazadnje: prostovoljna gasilka sem tudi sama. Izpolnjujem pogoje, da se v primeru nesreče odpravim na teren, saj sem opravila zahtevana usposabljanja.

Pa vendar ob takih dogodkih z občudovanjem in spoštovanjem opazujem kolege, kako požrtvovalno reagirajo. Ne gre zgolj za uro ali dve, gre za več dni požrtvovalnosti, odrekanja in trdega dela.

Zato so to trenutki, ko je še toliko pomembneje opozarjati, da gasilce potrebujemo. Slaba volja, negodovanje in ignoranca do gasilstva v kateremkoli obdobju ni primerna. Nikoli se namreč ne ve, kdaj bomo pomoč potrebovali tudi sami.