Torek, 30. 1. 2024, 22.05
2 meseca, 3 tedne
Zimski prizor, ki je šokiral Slovenijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,11
Na današnji dan pred natanko desetimi leti se je Slovenija znašla v primežu ene najhujših naravnih katastrof v zgodovini države, katere razsežnost in povzročeno škodo so zasenčile šele lanske katastrofalne poplave. Žled, kakršnega niso pomnili niti najstarejši prebivalci, je prizadel več kot polovico vseh slovenskih gozdov in povzročil za skoraj pol milijarde evrov škode.
30. januarja 2014 je velik del Slovenije, v prvi vrsti pa Notranjska, zaječal pod težo žleda, ki se je oprijel vsega, kar je bilo izpostavljeno naravi - dreves, hiš in njihovih streh, daljnovodov, avtomobilov.
V naslednjih dneh je sledila prava ledena apokalipsa. Pod težo ledu je klonilo kar 25 milijonov slovenskih dreves. Številna podrta drevesa so močno ovirala promet.
Prizadeta je bila več kot polovica slovenskih gozdov, poškodovanih je bilo približno devet milijonov kubičnih metrov lesa – 34 odstotkov iglavcev in 66 odstotkov listavcev.
Po ujmi je bila popolna obnova potrebna v okrog dveh odstotkih poškodovanih gozdov, kar je predstavljalo približno 14 tisoč hektarov gozdnih površin. Med postopkom obnove sta bila zasajena več kot dva milijona sadik.
Žledolom je ogromno škode povzročil tudi vinogradnikom in sadjarjem. Samo na Štajerskem je bila po nekaterih ocenah uničena kar tretjina sadnega drevja, najbolj so jo skupili predvsem starejši sadovnjaki.
Gasilci, civilna zaščita in druge pristojne službe so imeli ogromno dela z odstranjevanjem podrtih dreves, ki so ovirala promet in v nekaterih primerih tudi ogrožala življenja.
Ljudem so svetovali, naj hodijo kot pingvini
Agencija za okolje je zaradi vremenskih razmer za celotno državo razglasila rdeči alarm, prebivalci pa so zaradi povečanega števila poškodb, kar je bila posledica številnih zdrsov na zaledenelih površinah, med drugim dobili nasvet, naj med hojo na prostem oponašajo pingvine.
V ljubljanskem kliničnem centru so zaradi padcev na ledu in prometnih nesreč, ki so bile posledica zdrsov vozil, namreč samo 1. in 2. februarja 2014 sprejeli več kot 200 poškodovanih oseb. Večinoma zaradi zlomov in zvinov rok, nog in gležnjev ter poškodb kolen in kolkov so v istem obdobju kar 130 pacientov sprejeli tudi v mariborskem UKC.
Pod težo ledenega oklepa so pokleknili tudi visoki daljnovodi.
Zaradi polomljene in poškodovane infrastrukture je brez elektrike ostalo kar četrt milijona prebivalcev Slovenije.
Nekatera gospodinjstva so bila nazaj v omrežje priklopljena po nekaj dneh, ponekod, predvsem na Primorskem, pa so bili od električnih agregatov, katerih uporaba je bila pogojena s silnim varčevanjem z električno energijo, odvisni celo več tednov.
Škoda je bila ogromna
Žled (in žledolom) je po zadnjih ocenah povzročil za okrog 430 milijonov evrov škode, od tega je skoraj polovični delež predstavljala škoda na gozdovih in gozdnih cestah (214 milijonov evrov).
V leden oklep odet avtomobil v Postojni.
Za več kot 80 milijonov evrov škode je bilo na elektroenergetskem omrežju, žled je namreč poškodoval ali popolnoma uničil skoraj tisoč kilometrov električne napeljave.
Ogromno škode je utrpelo tudi gospodarstvo, saj je zaradi prekinitve dobave električne energije obstala proizvodnja v marsikaterem podjetju na Notranjskem, dodatno škodo pa je lastnikom gozdov povzročil prisilni "posek" dreves, saj je ponudba lesne mase na trgu zaradi žledoloma postala večja. Cene manj kakovostnega lesa so se do konca leta 2014 spustile tudi do 30 odstotkov, cene kakovostnejšega pa za od 15 do 20 odstotkov.
