RescEU: Slovenija vzpostavlja začasne namestitve v primeru nesreč

Projekt vzpostavitve in vzdrževanja zmogljivosti za začasno namestitev rescEU, ki ga je uprava začela lani, vključuje namestitev, sanitarni blok, večnamenske prostore, neživilske izdelke ter logistični in vodstveni blok. Zagotavljajo samozadostnost in operativnost zmogljivosti v primeru naravnih in drugih nesreč v Evropi in zunaj nje.

Poleg vzpostavitve zmogljivosti projekt vključuje nakup materiala in opreme, skladiščenje in vzdrževanje teh sredstev, sestavo enote civilne zaščite za upravljanje in postavitev zmogljivosti ter usposabljanje in vaje. Med drugim so kupili več kot sto bivalnih zabojnikov, načrtujejo pa še nakup sanitarij in drugih neživilskih izdelkov.

Namestitev do devet tisoč ljudi

Poleg Slovenije so zmogljivosti vzpostavile Hrvaška, Poljska, Španija, Švedska in Turčija. Vse države zagotavljajo začasno nastanitev za devet tisoč ljudi, so pojasnili na upravi.

Projekt zajema tudi napotitev opreme in osebja v prizadete države po odločitvi Evropske komisije. Ko država članica potrebuje pomoč, lahko namreč zaprosi za aktivacijo mehanizma EU na področju civilne zaščite. Komisija nato usklajuje pomoč iz držav članic in sodelujočih držav prek centra za usklajevanje odziva v izrednih razmerah.

"Nastajajoče grožnje so pokazale, da obstoječe zmožnosti pogosto niso dovolj"

Kot so pojasnili na upravi za zaščito in reševanje, so nastajajoče grožnje, kot je pandemija covid-19, jasno pokazale, da zmožnosti posameznih držav članic za medsebojno pomoč pogosto niso dovolj, zlasti ko se več držav hkrati spopada z isto vrsto krize. V takšnih primerih rescEU, ustanovljen 2019, "zagotavlja ključno dodatno zaščito in omogoča EU, da se hitreje in bolj celovito odzove na izredne razmere".

Zapisali so še, da v sodelovanju z Uradom za odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera) razvijajo 22 zalog rescEU v 16 državah članicah, od katerih jih 12 že deluje. Države članice, ki vzpostavijo zmogljivosti rescEU, morajo te zagotavljati najmanj pet let. Na voljo so vsem članicam, država gostiteljica pa jih lahko prejme pod enakimi pogoji kot preostali.

Uprava za zaščito in reševanje z namenom hitrejšega in učinkovitega odziva na nesreče, povezane s podnebnimi spremembami, v okviru načrta za okrevanje in odpornost končuje izgradnjo vseslovenskega centra za požare v naravnem okolju v Sežani. Poleg tega načrtuje vzpostavitev nacionalnega centra zaščite in reševanja ter vseslovenskega centra za poplave.

Poleg teh projektov so kupili opremo za zaščito, reševanje in pomoč, od tega 40 specialnih vozil in zabojnikov v vrednosti 32 milijonov evrov. To je po navedbah uprave največji vložek v zaščito in reševanje doslej.