Ponedeljek, 17. 6. 2024, 13.39
1 teden, 1 dan
Fundacija Nataše Pirc Musar za boljšo družbo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,22
Prisegajo na sodelovanje in povezovanje, ki zmore premakniti generacijske razlike ter tudi sistemske slabosti. Želijo pomagati, da bomo zdrava, dobra družba. Zato snujejo dobro.
Fundacija Nataše Pirc Musar, ustanova Alma, je ustvarjena iz neomajnega prepričanja, da lahko različni deležniki v sodelovanju in povezani v skupnih ciljih oblikujejo boljšo družbo. V Fundaciji so se zavezali k odpiranju možnosti za karierni razvoj mladih, a želijo pred tem s svojimi projekti zmanjšati ovire, ki jih imajo mladi na razvojni poti zaradi duševnih stisk in čustvenih izzivov. Prav te strokovnjaki v Sloveniji že vidijo v razsežnosti epidemije. Delovanje Fundacije je poleg tega osredotočeno tudi na spodbujanje enakosti, vključenosti, spoštovanja raznolikosti in skrbi za starejše.
Svojo vlogo v družbi Fundacije Alma vidijo predvsem kot povezovalca, zavzetega spodbujevalca med različnimi deležniki, ki lahko skupaj in povezani naredijo mnogo več kot vsak zase. Pri tem bo tudi njihova ekipa aktivno in predano vključena v projekte, v spremljanje dogajanja, zbiranje sredstev, da bodo izvajalci programov lahko čim bolj posvečeni ključni dejavnosti pomoči.
Prizorišče s sogovorniki
Trajnostno in odgovorno ravnanje dajejo v Fundaciji v ospredje. Prepričani so, da lahko le s takšnim pristopom oblikujejo svet, v katerem bodo naslednje generacije živele v harmoniji z okoljem. Zato delujejo v skladu s standardi okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (ESG). S tem tudi svojim podpornikom, donatorjem in partnerjem zagotavljajo vključitev trajnostnih ciljev v obvezna nefinančna poročila, h katerim so zavezani.
Od Alje do Žana, čuječa srca, budni umi
Skrb vzbujajoča epidemija duševnega stanja mladih – stiske, odvisnosti, tišina in tema doma, v šoli in družbi – se je lotila slovenskih otrok in mladostnikov.
Skrb za duševno zdravje otrok bo osrednji projekt, da bodo ti enkrat lahko gradili svoje profesionalne kariere. Zanje so po modelu zdravnice Anice Mikuš Kos ter v sodelovanju s strokovnima službama Zveze Anita Ogulin in ZPM ter Slovenske filantropije oblikovali strokovno podprt program. Pri tem ne želijo izpustiti nikogar od mladih, ki so se zaradi vpliva sodobne družbe znašli v duševni stiski. Zato tudi osnovno poimenovanje akcije Od Alje do Žana ali Od A do Ž.
Janez Pezelj in Anita Caruso med pogovorom
Vsaka zgodba šteje
Je projekt medgeneracijskega povezovanja, ki temelji na prepričanju, da so izkušnje in znanje preteklih generacij neprecenljiv vir za oblikovanje boljše prihodnosti. Mladi bodo v pogovorih s starejšimi zapisali zgodbe prejšnjih generacij, v katerih so bogastvo naše zgodovine, naš genski zapis, narodni značaj. Gre za plemenito ohranjanje naše zgodovine in tradicije.
Na drugi strani tovrstni pogovori dokazano delujejo terapevtsko na mlado generacijo, starejši, ki pogosto ostajajo osamljeni, nevidni in spregledani, pa dobijo nove prijatelje. Projekt daje ponovno vrednost pogovoru, pisanju in poslušanju, česar v današnji družbi primanjkuje. Hkrati krepi literarne sposobnosti mladih, ljubezen do slovenskega jezika, povezovanje generacij, ohranjanje spominov in slovenske dediščine.
Projekt bodo izvedli s pomočjo sodelovanja osnovnih šol. K projektu je že pristopila družba T-2, ki Fundaciji podarja 50 naprav Varuh. Naprava omogoča sporočanje lokacije uporabnika in proženje klica na pomoč v nujnih primerih ter je primerna rešitev za starejše, ki živijo sami, in tudi za otroke v primeru starševske odsotnosti. S tem se uporabnikom lahko bistveno izboljša njihov vsak dan, saj zaradi potrebnega občutka varnosti, zmorejo več.
Reševanje problematike zaposlenih v skrbi za starejše
Prizadevajo si tudi, da bi našli rešitev za kadrovsko pomanjkanje v domovih za starejše, domovih za upokojence in socialnovarstvenih zavodih. Ti se soočajo s pomanjkanjem sodelavcev, kar pomeni prazne postelje. Na drugi strani prosilci čakajo na sprejem in ustrezno oskrbo, domovi pa zaradi praznih postelj in manj prihodka slabo poslujejo. Kot je pri tem pojasnil Aleš Musar, so se pred tedni srečali z direktorji domov za starejše in predstavniki sindikatov. Med rešitvami za pomanjkanje kadrov so med drugim izpostavili pomoč upokojenih prostovoljcev z izkušnjami na tem področju.
Na konferenci so k sodelovanju povabili prostovoljce, ki bi bili denimo pripravljeni snovati in voditi projekte ter organizirati dogodke. Predvsem iščejo posameznike z izkušnjami in voljo do dela s starejšimi in mladimi. "Želimo vplivati na spremembe v družbi, ki presegajo eno samo generacijo. Želimo prispevati k oblikovanju zdrave, bolj optimistične družbe, ki vidi in je sposobna izkoristiti priložnosti za napredek, razvoj in rast," je dejala Darinka Pavlič Kamien.
Aleš Musar in Ema Rogač Randl
Delovanje Fundacije Alma temelji na prostovoljnem delu posameznikov, ki so pripravljeni s svojimi izkušnjami in znanjem prispevati k izboljšanju življenja otrok ter starejših v okviru več projektov.
Izpostavili so program Od Alje do Žana, čuječa srca, budni umi, v okviru katerega se bodo povezali s šolami, na katerih bodo izvajali različne aktivnosti za psihosocialno pomoč mladih. Fundacija pri tem sodeluje s prostovoljnima organizacijama Zvezo prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje in Slovensko filantropijo. Kot je v videu, ki so ga predvajali na konferenci, dejala predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin, so neizmerno hvaležni za podporo vrha države pri naslavljanju duševnih stisk mladih. "Duševnih stisk med otroki in mladimi je vse več, duševno zdravje pa je temelj družbenega razvoja ter družbene blaginje," je poudarila Ogulinova.
V fundaciji so zagnali tudi medgeneracijski projekt Vsaka zgodba šteje, saj menijo, da so izkušnje in znanje preteklih generacij neprecenljiv vir za oblikovanje boljše prihodnosti. Napovedali so, da se bodo mladi iz lokalnih skupnostih povezali s starejšimi, ki jim bodo predstavljali zgodbe iz svoje mladosti. Mladi jih bodo zapisali in objavili, denimo v šolskih časopisih. V fundaciji želijo s tem projektom ohraniti dediščino in krepiti veščine mladih. "Naš projekt je zasnovan tako, da bi otroci obiskovali ostarele in osamljene," je dejal član uprave fundacije Janez Pezelj. Kot je poudaril, je to pomembno v času, ko so otroci preveč zazrti v ekrane.
