SiolNET. Novice Slovenija
9,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Mariboru pokop žrtev komunističnega nasilja v Hudi Jami #foto

9,35

termometer

Foto: STA

V Mariboru so slovesno pokopali žrtve iz Hude Jame. Poklonila sta se jim tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor. Med žrtvami je mnogo Hrvatov, zato se danes slovesnosti v Mariboru poleg predsednice Hrvaške udeležuje veliko njihovih rojakov.

Danes se je ob 10. uri v spominskem parku Dobrava pri Mariboru začela slovesnost pokopa, ob 14. uri je sveto mašo v mariborski stolnici daroval nadškof Alojzij Cvikl, ob 16. uri pa se je začel pogrebni del.

Žrtvam povojnih pobojev so se danes med visokimi gosti poklonili predsednik DZ Milan Brglez in v imenu premierja podpredsednik vlade Boris Koprivnikar, nato pa skupaj tudi predsednika Slovenije in Hrvaške. Na osrednji pogrebni slovesnosti je zbranim med drugim spregovoril predsednik Pahor, udeležila pa sta se je tudi novi hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković in prvi mož Sabora Božo Petrov.

Ta maša je zame težka in radostna. Težka, ker podoživljam, kar sem doživel leta 1945. In radostna, ker sem preživel, mnogi pa so bili odvedeni v rudnike – Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, vsi rudniki so polni. Oni so svoja življenja končali, jaz pa sem dočakal dan, ko te ljudi dostojno pokopavamo, pravi priča povojnega dogajanja leta 1945. (video v hrvaščini)

[video: 60692 / ]

Posmrtne ostanke že tri tedne iz zasilne kostnice v rovu sv. Barbare prevažajo v Maribor, postopek izkopa, prenosa in pokopa vseh žrtev, ki jih je po današnjih ocenah okoli tri tisoč, a se nekateri bojijo, da jih je še veliko več, pa bo predvidoma končan do konca prihodnjega leta.


Preberite še:
Peter Sušnik: "Država bi morala pravno, moralno in etično obsoditi revolucijo in njene nosilce" #intervju

Foto: Iz Hude Jame začeli prenašati posmrtne ostanke žrtev komunizma


"Sredi prejšnjega stoletja, v času druge svetovne vojne, ko so nas pobijali tujci, smo se pobijali še med seboj," je v govoru na pogrebni slovesnosti dejal Borut Pahor. Čas narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju je bil po njegovih besedah tudi čas komunističnega in protikomunističnega, državljanskega boja. Ta se z vojno ni končal. Poboji premagane strani so se nadaljevali tudi neposredno po njej, je poudaril predsednik države. "Sredi prejšnjega stoletja, v času druge svetovne vojne, ko so nas pobijali tujci, smo se pobijali še med seboj," je v govoru na pogrebni slovesnosti dejal Borut Pahor. Čas narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju je bil po njegovih besedah tudi čas komunističnega in protikomunističnega, državljanskega boja. Ta se z vojno ni končal. Poboji premagane strani so se nadaljevali tudi neposredno po njej, je poudaril predsednik države. Foto: Matjaž Vertuš

Pahor si po lastnih besedah želi verjeti, da slovenski narod vse bolj čuti in razume, da sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha. "Zavoljo nas in naših otrok nam je naložena odgovornost, da ustvarjamo ozračje strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja," je dodal.

Po besedah predsednika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika vir delitev v slovenskem narodu "niso človeška trupla, ki iz 600 in več prikritih morišč po Sloveniji prihajajo na površje. Vir delitev tudi niso tisti, ki ta morišča odkrivajo ali obeležujejo. Vir delitev je odnos do zločina, ki je te žrtve in ta morišča povzročil". Po besedah predsednika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika vir delitev v slovenskem narodu "niso človeška trupla, ki iz 600 in več prikritih morišč po Sloveniji prihajajo na površje. Vir delitev tudi niso tisti, ki ta morišča odkrivajo ali obeležujejo. Vir delitev je odnos do zločina, ki je te žrtve in ta morišča povzročil". Foto: Matjaž Vertuš

Prepričan je, da je slovenski narod razklan najprej zato, ker nekateri zločina ne vidijo in ne priznajo. "Ker se radikalno razhajamo pri vrednotenju naše preteklosti, nismo zmožni skupaj gledati v prihodnost. Narod nima enotnega moralnega, etičnega in vrednostnega sistema, s katerim bi vrednotil zločin, zločince, žrtve in posledice Hude Jame," je dejal Sušnik.


Posmrtni ostanki žrtev komunističnega povojnega nasilja v Hudi Jami bodo pokopani v spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Posmrtni ostanki žrtev komunističnega povojnega nasilja v Hudi Jami bodo pokopani v spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Foto: Matjaž Vertuš

Prisotni so bili tudi hrvaški cerkveni dostojanstveniki. Prisotni so bili tudi hrvaški cerkveni dostojanstveniki. Foto: Matjaž Vertuš

Žrtvam sta se danes med visokimi gosti že poklonila tudi predsednika Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarović.

[video: 60687 / ]

[video: 60686 / ]

 

"Danes pa naj poleg molitve za te naše drage rajne vsak od nas na oltar položi tudi našo prošnjo, da bi vedno in povsod, kot posamezniki in kot narod, pogumno in z zaupanjem iskali pot v prihodnost. To bomo storili, če bomo pripravljeni skupaj iskreno iskati resnico ter če si bomo ob storjenih napakah, stranpoteh in krivicah dosledno priznavali svoje napake in si medsebojno odpuščali ter šli po poti sprave," je v pridigi med pogrebno sveto mašo v mariborski stolnici dejal Cvikl. "Danes pa naj poleg molitve za te naše drage rajne vsak od nas na oltar položi tudi našo prošnjo, da bi vedno in povsod, kot posamezniki in kot narod, pogumno in z zaupanjem iskali pot v prihodnost. To bomo storili, če bomo pripravljeni skupaj iskreno iskati resnico ter če si bomo ob storjenih napakah, stranpoteh in krivicah dosledno priznavali svoje napake in si medsebojno odpuščali ter šli po poti sprave," je v pridigi med pogrebno sveto mašo v mariborski stolnici dejal Cvikl. Foto: Matjaž Vertuš

Ta zastava na slovesnosti ni bila zaželena #video

[video: 60688 / ]

"Poudarjamo, da bi morale biti slovenske žrtve pokopane na Teharjah, se pravi bliže krajem, kjer so bili ti naši rojaki v veliki večini doma in kjer so bili pomorjeni," poudarjajo v komisiji, ki jo vodi nadškof Stanislav Zore. "Poudarjamo, da bi morale biti slovenske žrtve pokopane na Teharjah, se pravi bliže krajem, kjer so bili ti naši rojaki v veliki večini doma in kjer so bili pomorjeni," poudarjajo v komisiji, ki jo vodi nadškof Stanislav Zore. Foto: Klemen Korenjak "Zavedamo se, da je sprava zahteven oseben in kolektiven proces. Če si jo želimo, je treba najprej zagotoviti, da njen cilj ni maščevanje, pač pa resnica in odpuščanje. Sprava nujno vključuje povrnitev dobrega imena žrtvam in njihovim svojcem. Kot dejanje vere je sprava v duhu evangeljskih blagrov največje dejanje človečnosti, ki je sposobno odpustiti, a za dobrobit prihodnjih rodov ne pozabiti z namenom, da nobena oblika nasilja ni način za reševanje družbenih konfliktov.

Zato člani komisije pozivamo državne in cerkvene oblasti, politiko in medije, da ustvarijo prostor za spravo v našem narodu, v katerem se bodo današnji predstavniki obeh medvojnih strani srečali, soočili svoje zgodovinske poglede in izrekli opravičila za storjeno nasilje.

Vabimo vse vernike, da okrepijo molitev za mir v našem narodu in v svoje molitve vključijo vse, ki se v naši družbi zavzemajo za spoštovanje temeljnih civilizacijskih standardov, in prošnjo, da bi njihova prizadevanja pripeljala ne samo do spoštljivega pokopa izvensodno umorjenih, ampak tudi do ustrezne moralne osvetlitve medvojnega in povojnega nasilja v slovenski zgodovini. Vse to z namenom, da se po desetletjih javnih in prikritih krivic med nas ponovno vrnejo pravičnost, sprava in mir," je v izjavi ob današnjem dogodku zapisala Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.

Komentarji

40

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • as321 / 27.10.2016. ob 15:11 +8 - 3

    SRAMOTA

    +8 - 3
  • triglav... / 27.10.2016. ob 23:27 +6 - 1

    Sprava? S kom? S Pahorjem in Janšo ter RKC? Spravo v Sloveniji podpira 2% Slovencev.

    +6 - 1
  • asmodis1 / 27.10.2016. ob 15:57 +13 - 8

    Samo hrvaški ustaši so bili in slovenski izdajalci in sedaj takšna ceremonija .

    +13 - 8
delitve: 39
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin