Florjanu Lipušu najvišje avstrijsko kulturno priznanje

Lipuševo delo odraža posebno kakovost literature v manjšinskih jezikih, zato je ta nagrada več kot priznanje osebnosti, je julija, ko so razglasili letošnjega dobitnika nagrade.

Kot je v utemeljitvi zapisal odbor za nagrado, je že v delu Zmote dijaka Tjaža (1972), ki sta ga leta 1981 v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mracnikar, tematsko nakazal svoj pripovedovalski opus, ki ga je razvil v številnih romanih in zgodbah: "V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto."

"Njegova literatura temelji na estetski avtonomiji, jezikovnem eksperimentu in literarni inovaciji," je ob razglasitvi poudaril avstrijski minister za kulturo Gernot Blümel.

Ni pomembno, koliko ljudi govori jezik, temveč to, kako znajo s tem jezikom ravnati

Po mnenju založnika in poznavalca njegovega dela Lojzeta Wieserja nagrada pritrjuje temu, da ni pomembno, koliko ljudi govori jezik, temveč kako znajo s tem jezikom ravnati. Po njegovem mnenju je nagrada izraz, da je trenje med preteklostjo in prihodnostjo vendarle ubralo drugo, pozitivno smer. Jezik, ki je v tej deželi desetletja bil zanikan in je še vedno, je dobil s tem večjo in širšo pozornost.

Lipuš pa je v odzivu povedal, da avstrijsko kulturno priznanje za literaturo "sprejema z zadoščenjem, saj z njim slovenščina na Koroškem dobiva enakopravnost".

Pisatelj se je rodil 4. maja 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Kot otrok je bil priča, kako so aretirali njegovo mater, to so nato ubili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški armadi. V letih od 1960 do 1998 je deloval kot osnovnošolski učitelj, istočasno je bil urednik literarne revije koroških Slovencev Mladje.

Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg Zmot dijaka Tjaža so med njegovimi najbolj znanimi deli Odstranitev moje vasi (1983), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995) in Boštjanov let (2003). Njegov zadnji roman Gramoz je bil med letošnjimi nominiranci za kresnika.

Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za opus leta 2004 in nagrado petrarca leta 2011. Leta 2005 je dobil častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, pred tem že leta 1995 kulturno nagrado dežele Koroške. Leta 2013 je prejel nagrado Franz Nabl mesta Gradec, vredno 14.500 evrov.

Avstrijsko državno nagrado Republika Avstrija vsako leto podeljuje osebnosti s področja arhitekture, likovne umetnosti, književnosti ali glasbe. Lani jo je dobila umetnica Renate Bertlmann, leto pred tem pisatelj Gerhard Roth. Vredna je 30 tisoč evrov.

Na podelitvi tudi kulturni minister Prešiček

Današnje podelitve nagrade Lipušu se je na povabilo avstrijskega ministra za kulturo Blümla udeležil tudi slovenski minister za kulturo Dejan Prešiček. "Podelitev nagrade Florjanu Lipušu, ki svoja dela ustvarja v slovenskem jeziku, je priznanje skupnemu kulturnemu prostoru in utrjuje pozitivne korake v odnosu Republike Avstrije do slovenske manjšine," je v osebni čestitki nagrajencu med drugim poudaril Prešiček.

V nadaljevanju obiska se je Prešiček na ločenem bilateralnem pogovoru srečal z Blümelom. Spregovorila sta o tradicionalno dobrem in razvejanem sodelovanju med državama na številnih kulturnih področjih. Izmenjala sta dobre prakse glede črpanja evropskih sredstev v okviru programa Ustvarjalna Evropa in spregovorila o možnosti za skupno prizadevanje na ravni EU o vprašanjih, ki so v skupnem interesu, predvsem v luči novega programa za kulturo Ustvarjalna Evropa v prihodnjem petletnem obdobju.

Minister Prešiček si je v okviru obiska ogledal tudi slovenski hotel in študentski dom Korotan ter se udeležil sprejema, ki ga je v čast Lipušu gostila slovenska veleposlanica v Avstriji Ksenija Škrilec. V torek si bo ogledal še znamenito koncertno hišo Wiener Musikverein in se sestal z vodstvom, so sporočili z ministrstva za kulturo.