Petek, 18. 10. 2019, 13.01
4 leta, 6 mesecev
Evroposlanci: odločitev o vstopu Hrvaške v schengen naj sprejme nova komisija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,46
29
Slovenski evroposlanci so pozvali, naj odločitev o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje sprejme nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen.
Slovenski evroposlanci so pozvali, naj odločitev o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje sprejme nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen. Kot so zapisali v pismu, pod katerega se je podpisalo šest od skupno osmih poslancev, gre namreč za odločitev, ki ima pomembne dolgoročne in strateške posledice za EU. Proti temu, da o vstopu Hrvaške v schengen odloča Junckerjeva komisija, se je izrekel tudi premier Marjan Šarec.
"Predvsem smo proti temu, da odhajajoča Evropska komisija o tem odloča. S tem bi se morala ukvarjati prihodnja komisija," je poudaril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je povedal, da so se o tem pogovarjali tudi ob robu vrha. S kom se je pogovarjal, ni hotel razkriti: "Tega danes ne morem komentirati, ker ne bi bilo smotrno."
Šarec: Ne smemo ravnati politično
"Naše stališče je jasno, torej da ne smemo ravnati politično," je vnovič izpostavil Šarec. Na vprašanje, ali ima torej informacije, da bo komisija ravnala politično, pa je odgovoril: "Nimamo nobenih posebnih informacij, ampak slišimo tudi mi marsikaj." O dilemi, kaj je politično sprejemljivo in kaj politično nesprejemljivo, pa Šarec meni, da je politično sprejemljivo tisto, kar je dobro za varnost in za obrambo evropskih meja, ter tisto, kar spoštuje vladavino prava.
"Naše stališče je jasno, torej da ne smemo ravnati politično," je glede odločitve o oceni pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen vnovič izpostavil slovenski premier Marjan Šarec.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo komisija obravnavo vstopa Hrvaške v schengen spet preložila, je premier odgovoril: "Saj veste, v Bruslju je vse mogoče." Komisija je obravnavo preložila že dvakrat, in sicer z 2. na 16. oktober in s 16. na 22. oktober. Vnovične preložitve sicer po neuradnih informacijah ni pričakovati.
Komisija naj bi oceno pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen torej predstavila v torek v Strasbourgu, torej tik pred iztekom mandata Junckerjevi komisiji. Oceno naj bi objavila v obliki sporočila, ki naj bi vključevalo tudi podroben opis izpolnjevanja meril. Pričakuje se pozitivna ocena. Komisija naj bi tudi jasno povedala, da je zadeva zanjo končana in da se k temu vprašanju ne bo več vračala.
Strokovni, ne politični razlogi
Slovenski evropski poslanci Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS), Irena Joveva (RE/LMŠ), Klemen Grošelj (RE/LMŠ), Tanja Fajon (S&D/SD) in Milan Brglez (S&D/SD) so v skupnem pozivu poudarili, da je povsem nerazumljivo in težko sprejemljivo, da bi takšno strateško odločitev sprejela Evropska komisija, katere mandat se bo iztekel v zelo kratkem času.
Zato pozivajo, naj to odločitev sprejme nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen. Ob tem poudarjajo, da mora komisija o ustreznosti vstopa Hrvaške v schengensko območje odločiti na podlagi objektivne strokovne ocene tehnične in varnostne usposobljenosti in v primeru najmanjšega suma o neusposobljenosti Hrvaške izdati temu ustrezno mnenje.
Evropska komisija mora po njihovem mnenju prav tako zagotoviti, da ne obstaja niti najmanjši dvom glede tega, da ocenjevanje sposobnosti Hrvaške za varovanje zunanje meje EU temelji na strokovnih in ne na političnih razlogih. Poslanci v pozivu sicer poudarjajo, da je vstop Hrvaške v schengen v našem skupnem interesu, saj se zavedajo vseh prednosti tovrstne vključitve, tako za Slovenijo kot tudi za EU, hkrati pa njen vstop ne sme predstavljati varnostne grožnje EU.
Po njihovem mnenju obstajajo zelo resni zadržki glede tehnične in pravne usposobljenosti Hrvaške za izvajanje in varovanje schengenskega območja, kot tudi glede njene skladnosti s pravnimi standardi EU, zlasti kar zadeva spoštovanje in izvrševanje mednarodnih sporazumov in sodb.
"Globoko smo tudi zaskrbljeni nad izjavami nekaterih medijskih hiš in predstavnikov hrvaške vlade, ki vzbujajo resna vprašanja o njihovem privilegiranem dostopu do informacij in resen dvom glede transparentnosti, neodvisnosti in strokovnosti postopkov," so opozorili slovenski evropski poslanci.
Odločitev Evropske komisije naj bo korektna
Podpisniki, med katerimi ni Milana Zvera in Romane Tomc (oba EPP/SDS), so poziv naslovili na predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, njegovo naslednico von der Leynovo, predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, njegovega naslednika Charlesa Michela in slovenskega premierja Marjana Šarca.
"Želimo, da bi bila odločitev Evropske komisije korektna, da bi Hrvaška res izpolnjevala merila," je danes novinarjem pojasnila pobudnica skupnega poziva Ljudmila Novak. Dodala je, da bi bilo po mnenju podpisnikov poziva bolje, če bi odločitev o tem sprejemala prihodnja sestava Evropske komisije.
"Pojavlja se resen dvom, kako Evropska komisija v odhodu deluje glede spoštovanja kriterijev," je poudarila Tanja Fajon, ki je poročevalka za reformo schengna še iz prejšnje sestave parlamenta. "Seveda je Sloveniji v interesu, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengensko območje. Ampak mi si želimo, da je to verodostojen proces, da gre za izpolnjevanje objektivnih tehničnih kriterijev," je dodala Fajonova.
Vsak poslanec se odloča po svoji vesti
Irena Joveva je omenila, da je hrvaški premier Andrej Plenković večkrat dejal, da je že odločeno in da bo Hrvaška dobila zeleno luč, kar po njenem mnenju vzbuja dvom v strokovnost odločitve. "Pozivamo, naj bo odločitev strokovna, naj temelji na objektivnih ocenah in da ne bo nobenega dvoma, da je bilo to kakorkoli politično," je povedala.
"Slovencem nam je zagotovo v interesu, da Hrvaška vstopi v schengen, vendar mora vstopiti takšna, da bo znala varovati svoje meje in da bo izpolnila vse pogoje," pa je izpostavil Bogovič. "Kar se dogaja v BiH, nas jasno opozarja, da potrebujemo neprepustno in trdno mejo, kajti migrantski izziv je zelo velik," je dodal.
Podobno je poudaril tudi Grošelj. "V primeru Hrvaške si ne želimo, da bi bila na podlagi političnih pritiskov ali ocen znotraj Evropske komisije pripuščena v schengen, pri tem pa bi imela porozne meje, kot jih ima sedaj," je dejal. Pojasnil je še, da sogovornike v Evropi s pismom opozarjajo, da gre za razkorak med realnim stanjem na terenu in ocenjevanjem tehničnih pogojev.
Več parlamentarcev je izrazilo obžalovanje, ker se pobudi niso pridružili vsi slovenski evroposlanci. Na vprašanje, ali sta ji poslanca, ki poziva nista podpisala, pojasnila svojo odločitev, je Novakova odgovorila nikalno. "Dobili smo samo obvestilo, da sta se odločila, da tega ne podpišeta," je dejala. Bogovič pa je na vprašanje, ali ni nenavadno, da slovenski evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke niso stopili skupaj, odgovoril, da se vsak poslanec odloča po svoji vesti.
Vstop Hrvaške v schengen je v slovenskem interesu
Tomčeva se je v odzivu, objavljenem na družbenem omrežju Twitter, strinjala, da je vstop Hrvaške v schengen v slovenskem interesu ter da mora Hrvaška pred vstopom izpolniti vse potrebne pogoje. A ker gre za izjemno občutljivo politično vprašanje, bi morali po njenem mnenju odgovor nanj iskati na najvišji diplomatski ravni.
"Škodljive posledice javnega obračunavanja in nepremišljenih groženj so se že pokazale pri reševanju arbitražnega spora," je zapisala. Dodala je, da v tem trenutku ne pozna uradnega mnenja slovenske vlade, kar terja dodatno zadržanost. "Upam, da bo vlada pri stališču glede vstopa Hrvaške v schengen ravnala preudarno in v korist Slovenije," je sklenila Tomčeva.
29